OTROCI KREPIMO POZITIVNE VEŠČINE

''Živimo v časih, ko se nam vsem mudi, ko nam nad glavo kup stvari visi.''

Tempo življenja je dinamičen, narekuje nam pravila, časovne omejitve. Vse to se pozna na nas odraslih in na otrocih, na katere prenašamo naš stres. Zavedno ali nezavedno. In ravno zato smo se v našem oddelku lotili izvajanja delavnic za krepitev pozitivnih veščin.

Pričeli smo s pogovorom, kaj je to prijaznost in kakšna prijazna dejanja zmorejo narediti otroci doma in v vrtcu. Vse odgovore smo zapisali in mavrični vrt prijaznih dejanj oblikovali. Nanj smo nalepili nalepke naših prijaznih dejanj in takoj smo nekomu polepšali dan. Sadili smo rastline, jih negovali, pozorno smo jih opazovali. Med seboj smo si v igralnici pomagali ter v kotičku za pomiritev rešitve prepirov iskali. Naučili smo se ogromno novih stvari, recimo, kako se z dihanjem človek umiri. Izvajali smo različne dihalne tehnike, se igrali igrice. Spoznavali in učili smo se o naših čustvih, o našem telesu, pa o Zemlji in celem vesoljskem nebu. Izdelali smo kozarce za umiritev naših misli ter prijateljčke za pomiritev ob temačni nevihti. Skupaj smo likovno ustvarjali stvari, izdelovali smo zapestnice za krepitev naših prijateljskih vezi. Spoznali smo, da na svetu živimo različni ljudje in spoznali smo tudi, kako se reče beseda mir po svetu nekje. Preko črk smo se učili in nove besede osvojili, pozornost, prijaznost, čuječnost, skrb, odpuščanje, hvaležnost in dihanje. Svoje dihanje smo umirili, tako da smo vetrnice uporabili. V njih smo pihali močno, da naše jeze in žalosti več ne bo. Nasmehe smo si medsebojno delili ter se pesmic z uporabo znakovnega jezika naučili. Vse znanje naši otroci že pridno v vrtcu uporabljajo in skupaj s starši novo znanje obnavljajo.

PRIJAZNOST

Mala bitja smo, ki se učimo.

Vsak dan novo znanje pridobimo.

Med seboj se radi imamo in pri težavah si roke podamo.

Ko nas jeza napade in žalost ulovi,

pa se zatečemo v kotiček, ki nas pomiri.

Tam odpihnemo vso svojo negativno energijo,

in se zopet v igro s prijatelji zapodimo.

Zapisala: Tina Lasnik, vzgojiteljica v enoti Križe