Dolgotrajna oskrba je dnevna oskrba posameznikov, ki se ne morejo sami oblačiti, prehranjevati, ki sami ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih temeljnih in podpornih aktivnosti. Vključuje tako zdravstveno kot socialno oskrbo, bodisi v formalni oskrbi ali pa v domačem okolju. Delež starejših od 65 let znaša danes v Sloveniji več kot 20 %, okrog 200 ljudi je starejših od 100 let.

V predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi je veliko nedorečenih stvari, na katere so opozorili sogovorniki. Poleg političnih in demografskih izzivov so ključni tudi ekonomski, socialni in tehnološki izzivi. Prav tako je velik izziv razdrobljena slovenska zakonodaja, ki ne ustvarja pravne varnosti. Pripravljeni moramo biti na fleksibilnejši trg dela. Glede na vsebino predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi se pojavlja vprašanje, kdo bo sploh želel biti izvajalec socialnih storitev. Predlog zakona sicer določa, da lahko dobi koncesijo za opravljanje dejavnosti, ki bo podeljena za 40 let, tudi tuja pravna oseba. Zelo pomembno poglavje v zakonu je zavarovanje. Veliko pove tudi informacija, da v Sloveniji imamo podatke, koliko ljudi je nastanjenih v domovih za ostarele in koliko ljudi prejema socialno pomoč, s številko oseb, ki so vsakodnevno odvisne od pomoči domačih in prostovoljcev, pa ne razpolaga nobeno ministrstvo.

Vse to so stvari, ki jih je na včerajšnjem posvetu izpostavila dr. Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo. “Pozitivna stvar je, da po dvajsetih letih prvič vidimo v javni obravnavi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zagotovo pa terja razmislek ali je pravni položaj upravičencev in njihovih družinskih članov ustrezno pravno varovan, ali dovolj pokrivamo vso zakonodajo tako na področju trga dela, pokojninskega in zdravstvenega sistema, nenazadnje tudi šolstva, z vsemi dilemami, ki se pojavljajo danes v praksi in na kar opozarjajo tako družinski člani kot izvajalci, ki se s temi storitvami danes ukvarjajo,” pravi dr. Alenka Oven.

V dolgotrajno oskrbo svojih občanov so močno vpete tudi občine. Župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic se zaveda resnosti tematike. “Osnovna pravila v življenju pa so vedno enaka. Razmišljati moramo, kako bomo kot družba več ustvarili in potem to koristno uporabili. Človeka, ki je garal vse življenje, vzgojil in preživel družino, je potrebno spoštovati in mu nuditi dostojanstveno starost,” pravi župan mag. Sajovic.

Dr. Anamarija Kejžar, direktorica Doma Petra Uzarja Tržič – hiše prijaznih ljudi, je bila večkrat povabljena v različne delovne skupine pri pripravi osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi. Veliko je stvari v njem, do katerih je kritična. “Socialne vrednote in vsebine so popolnoma izbrisane, oskrba je podcenjena, zakon pa temelji na lažni solidarnosti. Osnutek zakona starejše potiska v socialno izolacijo v nasprotju z Evropsko listino pravic in odgovornosti starejših,” pravi dr. Anamarija Kejžar, ki se boji, da bomo z novim zakonom dobili bodisi drage hotele ali pa socialne hiralnice za starejše ljudi.

V Tržiču je zelo aktivno Društvo upokojencev, ki ga vodi Zvonka Pretnar. V okviru društva izvajajo program “Starejši za starejše”. Mimogrede, v Tržiču je okrog 2000 ljudi starejših od 69 let. Pretnarjevo moti, da je nov zakon usmerjen predvsem v zdravstveni del, negovalni del oskrbe pa sploh ni določen. “Le grobo je omenjena tudi paliativna oskrba, dnevnega varstva ni omenjenega, ni opredeljene mreže, prav tako ni določenih nobenih standardov in normativov za osrbo,” pravi Zvonka Pretnar, predsednica Društva upokojencev Tržič. V predlogu novega Zakona o dolgotrajni oskrbi jo je zmotilo tudi to, da uporabnik dolgotrajne oskrbe pri odločanju o njegovi oskrbi nima nobene besede, starost pa je v zakonu opredeljena kot bolezen.

Da se z ureditvijo socialne varnosti starejših že predolgo čaka, se strinja Jana Jenko, predsednika OO DeSUS Tržič. “Kakor je navedeno v uvodu predloga Zakona, mora le-ta zagotavljati različne oblike podpore osebam, ki zaradi izgube ali odsotnosti telesne, psihične ali intelektualne samostojnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih in podpornih življenjskih opravilih. Po mojem mnenju je predlog zakona, ki je v javni obravnavi, potrebno temeljito dopolniti, saj ne zajema vseh navedenih vidikov. Premalo je poudarka na zagotavljanju psihološke podpore osebam, posebej v primerih socialne izoliranosti,” pravi Jana Jenko.

Svoje razmišljanje v razpravi je podal tudi dr. Vladimir Božič, ki se na UKC Ljubljana dnevno srečuje s težavami bolnikov, ki potrebujejo oskrbo. “Starostna meja oseb, ki prihajajo k nam s kronično boleznijo je vse višja, zato se večkrat zgodi, da lahko čez noč ostanejo odvisni od pomoči domačih ali ustanov, ki nudijo storitve oskrbe. Vse več pa je takih bolnikov, ki jih najbližji ne morejo sprejeti domov v svojo oskrbo.”

Tržičanke in Tržičani, ki so bili prisotni na okrogli mizi, so po vsem slišanem, izrazili strah. Upravičeno? “Večino Slovencev je strah predvsem staranja. Morda je strah večji, ker je predlog prvič v javni obravnavi, ker odpira več vprašanj kot daje jasnih odgovorov. Verjamem pa, da bo končni rezultat zakona prinesel pozitivne posledice za vse državljane, ne samo za starejše ljudi,” odgovarja dr. Alenka Oven.

Občani so se razšli z mislijo, da je potrebno sodelovati in imeti čut za sočloveka, na Občino Tržič pa naslovili pobudo, naj po vzoru drugih tečajev, organizira še izobraževanje občanov na področju oskrbe in pomoči sočloveku.