V Beli knjigi o pokojninah so predlagani ukrepi, ki naj bi zagotavljali vzdržanost pokojninske blagajne. Kot je poudaril Peter Pogačar, je »pokojninska reforma le en korak pri soočanju z izzivom staranja prebivalstva v Sloveniji. Aktivni pristop je nujno potreben tudi na trgu dela tako pri zaposlovanju mladih, kot tudi pri prilagajanju delovnih mest starejšim delavcem.«

Ključni cilji glede nadaljnjega razvoja PIZ v Sloveniji so, da se postopoma doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 %,  finančna vzdržnost pokojninskega sistema, transparentnost delovanja sistema ter dvig zaupanja vseh generacij zavarovancev v sistem.

»Namen Bele knjige o pokojninah je opraviti razpravo o tem, kakšen sistem si želimo. Ali želimo sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, v katerega bomo vključili tudi mlade in predvsem mladim okrepili zaupanje v ta sistem. Zato bela knjiga prinaša tudi predvidene rešitve na dolgi rok, ker želimo, da tudi mladi verjamejo v sistem.   Dejstvo je, da trenutni sistem pokojninskega  zavarovanja temelji na medgeneracijski solidarnosti in to je praktično edini sistem, ki je preživel vse svetovne vojne in spremembe držav,« je povedal državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar in dodal, da prevečkrat pozabljamo, da so pokojnine odraz plač in te so prenizke v Sloveniji. »Ključne so spremembe na trgu dela, potem pa sledi prilagajanje pokojninskega sistema podaljševanju življenjske dobe,« dodaja Pogačar.

 Predstavitve Bele knjige o pokojninah se je v Tržiču udeležil tudi predsednik parlamentarnega Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Uroš Prikl. Predstavil je demografski sklad, ki je nadgradnja   obstoječega, delujočega KAD-a.

»Prinesel bo  dolgoročno garancijo za nemoteno izplačevanje pokojnih  tudi čez 20, 30, 40 let, skratka za nedoločen čas. Želje DeSUS-a so bile, da demografski sklad združuje uspešna slovenska podjetja, ki bodo prinašala sredstva, da se bodo pokojnine lahko izplačevale dolgoročno. Hkrati pa bo to garancija, da se ta dobra podjetja ne bodo razprodala, kot bi nekateri želeli,« je v razpravi povedal Prikl. Poudaril je, da je demografski sklad naložba za sedanje upokojence in vse tiste, ki bodo v sistem izplačevanja pokojnin vstopili čez 20 in več let. Čeprav je bila zaveza o demografskem skladu zapisana v obstoječo koalicijsko pogodbo in so se z njim ukvarjali zadnja tri leta, v praksi še ni zaživel.

Na predstavitvi Bele knjige o pokojninah je bilo večkrat poudarjeno, da se v Sloveniji upokojujemo zgodaj oz. takoj, ko imamo izpolnjene pogoje za to, da moramo poskrbeti, da bodo vsi v starosti od 20-65 let vključeni na trg dela, da so pokojnine odraz plač, ki so v Sloveniji nizke, da se življenjska doba povečuje tveganje revščine v Sloveniji pa zmanjšuje, da znaša povprečna pokojnina 60 % povprečne plače in da je pokojnina ustavna kategorija in ne miloščina.

»Gre za naš jutri, pri katerem je treba vključiti vse generacije. Ne gre samo za vprašanje pokojnine, ampak tudi za to, da bo stabilen zdravstveni sistem, da bomo imeli dovolj prostora za starostnike v Domu Petra Uzarja, da imamo vse otroke v vrtcu in šoli, da podpiramo gospodarstvo. Pomembno je, da ljudi osvestimo, da je delo bistvo našega bivanja,« je povedal župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, ki se mu zdi nedopustno, da pokojnina mnogim ne zadošča za dostojno življenje skozi mesec.

V razpravo so se aktivno vključili tudi obiskovalci. Predsednica Društva upokojencev Tržič Zvonka Pretnar ugotavlja, da je veliko izjem, ki vplivajo na to, da je sistem nesiguren. Opozorila je tudi na slab zgled države pri zaposlovanju, socialno kapico in usklajevanje pokojnin. Poudarila je, da je pomembno, da sklade vodijo ljudje, ki to znajo in ne tisti, ki to hočejo.

Jana Jenko, nekdanja poslanka in pobudnica srečanja se sprašuje, kako spodbuditi gospodarstvenike, da bodo zaposlenim redno plačevali prispevke za ves čas, ko so na delu in ne samo npr. za štiri ure dnevno, dejansko pa delajo osem ur. Posledično se jim tako manjša osnova za izračun pokojnine. Izpostavila je letni dodatek za upokojence.  »Z nižanjem pokojnin je prišlo do tega, da si z letnim dodatkom, ki se je preimenoval iz rekreacijskega, upokojenci rešujejo premoženjske situacije, denar pa namesto za dopust porabijo za nakup ozimnice, kurjave in drugih življenjskih potrebščin. Mislim, da mora ta letni dodatek dobiti vlogo, kot jo je imel v preteklosti in ponovno postati kot regres za delovno aktivno prebivalstvo«.