V Galeriji Atrij je odprta razstava gregorčkov, ki je nastala v sodelovanju z Živo Deu in študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Ljubljana. Študentom je bila šega spuščanja luči po vodi predstavljena na predavanju v Ljubljani, jeseni 2019 pa so obiskali Tržič, kjer so se seznanili s tržiško dediščino, prav podrobno z dediščino gregorjevega, in pripravili osnutke gregorčkov, ki so izdelani prav za razstavo v Galeriji Atrij. Prinašajo njihovo videnje šege in dogajanja, povezanega z gregorjevim, razmišljali pa so predvsem o tem, kako bi na bogato in raznovrstno dediščino Tržiča lahko predstavili prek gregorčkov.
Osrednji dogodek tokrat ne bo potekal v mestnem središču, temveč pred Osnovno šolo Tržič, kjer bodo postavljene stojnice s ponudbo različnih izdelkov, prireditev z začetkom ob 18. uri pripravlja Osnovna šola Tržič.
V programu bodo sodelovali otroci, na moč svetlobe in ognja bo opozoril mojster Hatana, otroci bodo skladno s tradicijo vihteli goreče metle, na splavu bo zagorel slamnat kres. V spremstvu tržiškega pihalnega orkestra bo izpred osnovne šole krenil sprevod, ki se bo zaključil z dejanjem, ki je v tržiškem praznovanju gregorjevega ključen – vuč bo šla v vodo.
Nekaj zanimivosti, ki jih je zbral dr. Bojan Knific, višji kustos v Tržiškem muzeju:
Na sv. Gregorja dan so ženske zakurile med nogami, nič več v peči. Veljala je modrost, da so tedaj ženske začele kuhati na zunanjem robu peči, kjer so imele mesto trinožne kozice in štirinožni podstavki za lonce – zato so pravili, da so zakurili med nogami – in ne več v peči.
|
Spuščanje luči po vodi, kakršnega poznamo danes, je nasledilo predkrščanska verovanja.
|
V Tržiču so na gregorjevo zakurili slamnati kres in v obliki krogov in osmic vihteli goreče metle.
|
Naš šuštar je bil brihten res pravi Tržičan, je tako luč pogruntal, da j' delal noč in dan. Iz pesmi Na Gregorja dan Mata Mežka.
|




