Člani Sveta gorenjske regije namreč vsakoletno sprejemajo program dela Regionalne razvojne agencije Gorenjske. S tem podprejo splošne razvojne naloge Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj), Razvojne agencije Sora in Razvojne agencije zgornje Gorenjske (RAGOR), pod katere sodi vse tisto (priprave, prijave projektov, delovanje razvojnih struktur in partnerstev …), kar ne izhaja iz samega izvajanja projektov EU.

Tokratni program dela v sklopu petih razvojnih področij v letu 2016 zajema naslednje poudarke:

-       področje splošnih nalog regionalnega razvoja: sprejetje in izvajanje Dogovora za razvoj gorenjske regije 2016–2019, pripravo in prijavo projektov na razpise EU, razvoj čezmejnih struktur in vzpostavljanje strateških partnerstev, pridobivanje sredstev za sofinanciranje projektov v okviru nacionalnih, čezmejnih, transnacionalnih, centraliziranih in drugih programov sodelovanja;

-       področje tehnološkega razvoja, podjetništva in inovativnosti: pripravo in izvajanje ukrepov in projektov za spodbujanje podjetništva, spodbujanje socialnega podjetništva, zaposlovanja in kreativnosti;

-       področje razvoja človeških virov: podpora razvojnim strukturam področja, razvoj storitev za ranljive skupine in zmanjševanje revščine, štipendiranje za deficitarne in perspektivne poklice v regiji, izvajanje ukrepov za zaposlovanje in samozaposlovanje mladih, uvajanje in izvajanje coworking skupnosti;

-       področje razvoja turizma: povezovanje in strokovna podpora turističnim deležnikom, aktiviranje mreže kolesarskih poti, oblikovanje projektnih predlogov, ki povezujejo kulturno in naravno dediščino ter drugo inovativno ponudbo v celovitejšo turistično ponudbo Gorenjske;

-       področje razvoja podeželja: podpora razvojnim strukturam področja, sodelovanje pri pripravi in izvajanju strategij lokalnega razvoja obeh lokalnih akcijskih skupin, sodelovanje s podpornimi inštitucijami in drugimi deležniki, ki delujejo na področju razvoja podeželja za pripravo in izvajanje projektnih predlogov spodbujanja razvoja podeželja;

-       področje razvoja okolja, prostora in infrastrukture: vzdrževanje gorenjskega geografskega informacijskega sistema, izvajanje ukrepov za doseganje trajnostne mobilnosti, vzpostavitev trajnega sistema ozaveščanja o tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah in njihovemu zatiranju, priprava na izvedbo projekta »Gorenjska – energetsko neodvisna regija«.

O projektu »Gorenjska – energetsko neodvisna regija«, ki uvaja povezovanje regije pri trajnostnem energetskem razvoju, so župani izvedeli, da bo njegovo izvajanje delno sofinancirano iz sredstev EU, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajati se bo začel v prvi polovici letošnjega leta in sicer v sklopu projekta PEACE_Alps – Pooling Energy ACtion plans and Enhancing their implementation in the Alps, s katerim je bil BSC Kranj uspešen na razpisu programa Območje Alp.

V sklopu dnevnega reda so se župani seznanili še z informacijo o usklajevanju osnutka Dogovora za razvoj gorenjske regije 2016–2019 na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki vsebuje skupaj 14 najpomembnejših regijskih, sektorskih in medregijskih projektov. Na seji pa jim je bila predstavljena tudi decembra sprejeta Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki po novem rok za čiščenje odpadne vode, ki se odvaja po kanalizaciji na območju poselitve s skupno obremenitvijo, manjšo od 2000 PE, podaljšuje do konca leta 2021 oziroma 2023.

Jaka Ažman, direktor Turizma Bled, ki upravlja Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Gorenjska, je prisotne seznanil z načrtovanim delovanjem RDO v letu 2016. Pri tem je predlagal, da bi RDO svojo blagovno znamko »Slovenske Alpe« pripojila v obstoječo blagovno znamko »Julijske Alpe« in tako v prihodnje nastopala pod enotno blagovno znamko »Julijske Alpe«. Velika večina županov je idejo podprla, ostali pa bodo svojo odločitev sporočili v naslednjih dneh.

Gorenjski župani so sprejeli pobudo Sveta Severne Primorske, da bi se sestala oba sveta regij in preverila možnosti medsebojnega sodelovanja.