Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 21.07.2017

pretežno oblačno
Ponoči bo precej jasno, le na severu bo več oblačnosti. Ob meji z Avstrijo ni povsem izključena kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20 stopinj C.
16°C | 31°C
sobota, 22.07.2017
17°C | 31°C
nedelja, 23.07.2017
17°C | 31°C
ponedeljek, 24.07.2017
18°C | 26°C
torek, 25.07.2017
14°C | 26°C
Opozorila
Četrtek, 20.7.2017 ob 19h
Do ponedeljka bo po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev.
16°C
31°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Vabljeni na ogled razstave "SKRIVOSTI MATERE ......


KULTURA, TURIZEM, LOKALNE SKUPNOSTI, DOGODKI, DRUŠTVA

| |
18.04.2017      8:52
A A

Vabljeni na ogled razstave "SKRIVOSTI MATERE ZEMLJE – Ohranimo naravo za naše vnuke"


Vabljeni na ogled razstave avtorja Lada Srečnika, člana Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije ter Foto kluba Tržič in častnega člana Turističnega društva Tržič, ob 45-letnici Mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in varstva okolja ter 40-letnici Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije s sedežem v Tržiču,


Deli:

Razstava je pripravljena v sodelovanju s: Turističnim društvom Tržič, Društvom prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Domom Petra Uzarja Tržič, Osnovno šolo Bistrica in Foto klubom Tržič.

Razstava je že bila na ogled ogled  od 1. do 10. aprila 2017, v Domu Petra Uzarja Tržič. Sedaj je od 11. aprila  do 11. maja 2017, v Osnovni šoli Bistrica in v zaključila se bo13. in 14. maja 2017, na  45. Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in varstva okolja v Dvorani tržiških olimpijcev v Tržiču.

 

Dobrodošli v Tržiču, kjer si narava in tradicija podajati roki.

 

Grozodejstva druge svetovne vojne, interniranci na Ljubelju v podružnici zloglasnega taborišča Mauthausn in 850 km oddaljeno taborišče Natzweiller-Struthof  v alzaškem mestu Ste Marie aux Mines v Franciji so bili temelj, da se je Tržič, leta 1966, pobratil z mestom Ste Marie aux Mines.

Da bi bili  seznanjeni z zgodovinskimi in edinstvenimi temelji pobratenja, je treba povedati, da sta za Tržič izjemno delo pripravila tržiška profesorja  Slava in Jože Rakovec.

Geološko in geomorfološko je bilo tržiško ozemlje zelo zanimivo. Šentanski rudnik, Dovžanova soteska  in znameniti minerali iz Trebče so dali Francoisa Lehmanu, organizatorju leta 1973 že devete razstave v pobratenem mestu Ste Marie aux Mines, idejo, da se tudi v Tržiču organizirajo mednarodne razstave mineralov.

Župana v času pobratenja Paul Bauman in Tine Tomazin, ki je bil naslednja leta tudi predsednik komiteja pobratenja v Tržiču, in aktualni župan leta 1973 Milan Ogris so pobudo Francoisa Lehmana z veseljem sprejeli. Milan Ogris, takratni župan Tržiča, je dal takratnemu občinskemu uradniku Mirku Majerju nalogo, da skupaj s Turističnim društvom Tržič, ki ga je takrat vodil profesor Josip Rakovec, proučijo možnost  razstav mineralov v Tržiču.

Mirko Majer in profesor Jože Rakovec sta v Ljubljani obiskala slovenske vrhunske strokovnjake s področja geologije in paleontologije: akademike profesorje doktorje: Ivana Rakovca,  Stanka Grafenauerja in  Jožeta Duhovnika. Po priporočilu slednjega, ki je prej delal prav v rudniku Trepča, sta leta 1973 odpotovala tja in še isto leto je Rudnik Trepča razstavljal v Tržiču.

 

Predsednik pripravljalnega odbora prve razstave je bil prof. Josip Rakovec.

Na 170 kvadratnih metrih v Paviljonu NOB in OŠ heroja Bračiča je sodelovalo 50 razstavljalcev  iz Francije, Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Jugoslavije. Pripravili so tudi pisemske ovojnice z znakom razstave, posebne znamke in priložnostni poštni žig. Prvo mednarodno razstavo si je ogledalo 3.000 obiskovalcev.

 

Zaradi strokovnih in organizacijskih potreb so  navdušenci štiri leta zatem ustanovili Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Predsedniki društva so bili: prof. dr. Stanko Grafenauer, Avgust Čebulj, dr. Bojan Ogorelec, Franc Pajtler, Davorin Preisinger,  Pavle Razložnik in sedaj Rok Gašparič

Mednarodne razstave so dobile tudi svoj logo, Minfos, katerega avtor, sedaj logotipa, je Alojzij Pavel Florjančič.

Po »zlatih časih samoupravnih sporazumov« so se po letu 1991 začeli novi, finančno težji časi, tako tudi zakonski predpisi o organizaciji tovrstnih prireditev. Organizacijska in tehnična opravila razstav je prevzela firma Geoprof. Eno leto je bil njen direktor Alojzij Pavel Florjančič, potem  šest let Lado Srečnik, ki je bil obenem tudi predsednik Turističnega društva Tržič in do leta 2006 organizator 13 razstav Minfos-a. Šest let je bila organizatorka Marjana Zupan in sedaj Peter Miklič, predsednika Turističnega društva Tržič. Prvi dve razstavi je vodil Josip Rakovec, drugi dve  prof. Marija Faganeli Grajf.  Od 5. do 20. je razstave vodil Komite za organizacijo mednarodnih razstav pri Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.  Pri tem pa je imel vidno vlogo dolgoletni akter in koordinator Mirko Majer.

Ker pa organizacije tovrstnih prireditev ni bila  zakonsko orejen, kot se je predvidevalo, ker ni bilo mogoče ločevati administrativnega dela in ostalih stroškov med Geoprofom in TD Tržič in predvsem zaradi velikih kadrovskih in finančnih težav: negativna bilanca razstave, ni bilo več interesa pri sponzorjih. Iz več razlogov je organizacijo ponovno prevzelo Turistično društvo Tržič.

 

45 let Minfosa je dolga in uspešna pot.

 Razstave so se selile iz Paviljona NOB in OŠ Heroja Bračiča v Tržiču, v OŠ Bistrica v Bistrici pri Tržiču in nazadnje v Dvorano tržiških olimpijcev v Tržiču.

Organizirani so bili strokovni ogledi Dovžanove soteske, Šentanskega rudnika, muzeja Lovci na mamute, Tržiškega muzeja in  starega mestnega jedra Tržiča.

Okoli 9.000 delavcev, strokovnjakov, kulturnikov, varnostnikov  je  pripravljalo in skrbelo za vsakoletne prireditve.

Preko 10.000 razstavljalcev iz vseh petih celin je predstavljalo minerale in fosile vsega sveta

Na razstavah so sodelovali tudi geološki krožki osnovnih, srednjih šol in univerz.

Razstave je do sedaj obiskalo že več kot 170.000 obiskovalcev.

 

Praznovali smo že 65 letnico Turističnega društva Tržič, letos praznujemo 45 letnico Minfosa in 40 letnico Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.

Veliko truda je bilo vloženo v to delo. Tudi sodelovanja in prostovoljnega dela je bilo veliko. Mnogi sponzorji, sploh podpisniki družbenega dogovora do osamosvojitve Slovenije, so omogočili organizacijo Mednarodnih dni mineralov, fosilov in varstva okolja. Občina Tržič je od vsega začetka in še sedaj, stopa v korak z organizatorji.

 

Opuščeni Šentanski rudnik živega srebra je pomembna tehnično-kulturna dediščina. Najdemo ga v zaselku Lajb na zgornjem delu naselja Podljubelj.

Cinabarit – živosrebrno rudo so odkopavali v letih od 1557 do 1902. Viri navajajo, da je bilo pridobljeno 180 ton živega srebra, za kar je bilo potrebno odkopati kar 60.000 ton rude. Danes je večji del bogatejšega rudišča  že odkopan.
Na petem obzorju je za obiskovalce odprt Antonov rov. V rovu se v navpičnih pasovih po stenah pojavlja jamsko mleko, ki tvori prevleke cvetačaste oblike umazano bele barve. Temno siv do črn apnenec je preprežen z belimi kalcitnimi žilicami s pojavi cinabarita. V rovu sta dve izraziti skoraj navpični prelomni ploskvi. Največja meri v višino 12 m,  dolga je 8 m. V jamske rove so se zatekle številne živali: jamski hrošči in druge žuželke, ki ljubijo mirne in vlažne temačne jamske prostore. 

 

 

Dovžanova soteska je zaradi pestre kamninske zgradbe in ostankov okamnelega življenja iz starejšega zemeljskega veka je zavarovana kot naravni spomenik. Mnogi fosili so stari že okoli 280 milijonov let.

Slikovita gorska reka, Tržiška Bistrica, prav v soteski pokaže svojo moč, ko se v slapičih in brzicah prebija prek zaobljenih skal kremenovega konglomerata. Ob vstopu v območje soteske je v naselju Čadovlje ohranjena sušilnica lanu in sadja, po domače »paštba«.

Po razgledni poti od tod ni daleč do slikovite soteske, ki jo omejujejo strma ostenja skalnih piramid na vzhodnem pobočju in Borova peč na zahodni strani.

V vasi Dolina je urejeno Razstavno-izobraževalno središče, v katerem so na ogled kamenine in okamnine, značilne za Slovenijo in Dovžanovo sotesko.

Najstarejše plasti so d e v o n s k e. To so apnenci v vzhodnem delu Stegovnika. V njih je moč najti fosilne ostanke morskih lilij. Karbonske plasti so raznolike. Prevladujejo apnenci, nekaj je tudi glinastih skrilavcev, kremenovih peščenjakov in konglomerata. Te plasti se širijo v dveh pasovih od zahoda proti vzhodu. Oba pasova se med Plešivcem in Velikim vrhom združita. Sive in rdečkaste apnence srečujemo posebno v Dovžanovi soteski in na Konjščici. Dovžanova soteska slovi še posebno po svojih okameninah. Ta fosilna favna je zelo bogata. Tu moremo najti foraminifere, brahiopode, korale in še marsikaj.

 

O znamenitih fosilih Dovžanove soteske so bile izdane tudi  poštne znamke.

 

Naslednji velik uspeh je gotovo trasiranje Slovenske geološke poti,  dolga je 1500 km,  ima nad tisoč opazovalnih točk, se je rodila v Tržiču. To je bil obsežen zalogaj tako za Društvo prijateljev in mineralov Slovenije s sedežem v Tržiču kot za njegove mecene, predvsem pa za njegovega avtorja dr. Stanka Buserja, ki je z velikim zanosom trasiral pot skoraj po vsej Sloveniji.

Na območju občine Tržič je bilo nameščenih 20 geoloških tablic, in sicer tri na planini Šiji, Kofcah, pri Kalu, dve ob potoku Kališnik, sedem na območju Dovžanove soteske, po dve pri Čadovljah in v Tržiču ter štiri na področju Begunjščice.

 

Definicija kaj je kamen Lada Srečnika

 

Ko si otrok ga brcneš, ko si večji stopiš čez njega, ko si starejši se spotakneš ob njega.

Da pa kamenine spoznaš, da veš kaj so minerali in fosili,  se včlaniš v Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije s sedežem v Tržič, ki letos praznuje 40 letnico svojega dela, in se učiš, se vključiš v geološke krožke v osnovnih, srednjih šolah in univerzah, vsi pa se srečujemo in spoznavamo zaklade narave na mednarodnih razstavah mineralov, fosilov in varstva okolja v Tržiču, ki je letos že jubilejna  45 razstava.

Ko spoznavaš minerale in fosili, ti je vsaka kamen, ki ga vidiš v naravi, dragocen in še bolj spoštuješ Mati zemljo, ki nam je dala te naravne lepote. S poznavanjem geologije in našim delom bomo še izboljšali odnos do narave in varovanja bogate geološke dediščine. Vsak zase prevzemimo svoj del odgovornosti za sedanjost in prihodnost, ki je pred nami.

 

Tekst in foto Lado Srečnik

 

 

 

 

 

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občina Tržič? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
Julij 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
23.07.201 | Ostalo
Blagoslov vozil - MIVA nabirka

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo