Prvi dan je bil namenjen druženju in spoznavanju. Po deseturni vožnji z avtobusom se je še kako prileglo malo zaplesati. Glasba in ples sta pričarala prijetno vzdušje in večer je minil, kot bi mignil. Naslednji dan smo se odpeljali do mesta Olomouc – zgodovinske in kulturne prestolnice Moravske, kjer smo imeli voden ogled, po ogledu pa samostojni koncert za goste toplic v Slatinicah. Kljub napornemu dnevu smo večer namenili druženju. Energije za petje, ples in zabavo nam seveda ni manjkalo.
Sobota je bila namenjena povorki in nastopu na mednarodnem folklornem festivalu v Bystřicah pod Hostýnem, kjer so poleg naše nastopile še skupine iz Češke, Poljske in Slovaške, pripravili so nam tudi sprejem pri tamkajšnjem županu. Večer je bil kot prejšnja dva namenjen zabavi, tokrat ob koncertu češkega glasbenega ansambla.
Prišla je za češko skupino težko pričakovana nedelja. Vsako leto prvi vikend v juliju organizirajo tradicionalni etnografski festival Kraljeva vožnja, ki ima zgodovinski pomen.
Dan se začne s sveto mašo, ki smo se je udeležili tudi mi, po njej pa skupina približno dvajsetih konjenikov najprej od staršev zahteva fanta, ki naj bi postal kralj. Kralj je vedno deček med 14. in 15. letom starosti in je po navadi oblečen v žensko nošo. Izberejo ga izmed članov folklorne skupine in pomeni veliko čast. Običaj je povezan z zgodovino, ko je madžarski kralj Matija Korvin pobegnil pred Jurijem iz Poděbrady. Da se s svojim videzom in govorom ne bi razkril, naj bi se oblekel v žensko nošo in si v usta dal vrtnico.
Ko kralj zajaha svojega konja (z vrtnico v ustih, da ne more izdati svojega glasu), gredo od hiše do hiše in pobirajo darove, tako kot nekoč pri pobiranju davkov za kralja. Konjenikom se postopoma pridružijo nastopajoči in obiskovalci. Oblikujejo povorko, ki gre skozi vas in se konča pri kulturnem domu, kjer je popoldan nastop folklornih skupin, med katerimi so poleg domače Olešnice tudi folklorne skupine iz drugih čeških krajev in iz tujine.
Na prireditvi si je moč ogledati prikaz različnih ljudskih obrti, obiskati stojnice z domačo kulinariko in domačimi izdelki, zvečer pa za obiskovalce ob jedači in pijači zaigra še kakšen od modernih glasbenih ansamblov. Gre tako rekoč za tradicionalno prireditev, lahko bi rekli tudi praznik, v katerega je vpet sleherni prebivalec vasi Doloplazy. Običaj Kraljeva vožnja je od leta 2011 uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in ga organizirajo že več kot trideset let.
Tokrat smo na njihovi tradicionalni prireditvi imeli čast sodelovati tudi mi in tako spoznati del njihove zgodovine in kulturne dediščine.
Dnevi so kar prehitro minili in že je nastopil čas za odhod. V očeh nekaterih članov češke folklorne skupine so se ob našem slovesu pojavile solze, saj so se spletle prenekatere prijateljske vezi, zato se že veselimo prihodnjega leta, ko bomo skupino s Češke gostili v Tržiču.
Na Češkem smo bili deležni velikega gostoljubja, zato se bomo potrudili, da ga bodo gostje deležni tudi v Sloveniji. Še prej pa si bomo vsi skupaj privoščili dopust in se odpočili od aktivnega in zelo uspešnega šolskega leta.
Saša Meglič
