»Novo stalno razstavo, ki se razteza na petih razstavnih prostorih z več kot sto predmeti, je pripravljala strokovna skupina Tržiškega muzeja in številni zunanji sodelavci, ki so pomagali pri interpretaciji vsebin. Gre za domišljeno, interaktivno razstavo, ki je primerna za različne skupine obiskovalcev, tako za strokovnjake kot splošno publiko,« pravi Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja.

Osnovo razstave predstavlja prek sto razstavljenih predmetov, ki govorijo zgodbe o preteklem delu in življenju tržiških obrtnikov. Ob njih so različni ambienti predstavljeni z avdiovizualnimi gradivi, ki dopolnjujejo razstavne prostore. Sodelavci muzeja želimo v skladu s sodobnimi muzejskimi standardi vsebine predstaviti prijazno, aktualno, strokovno.

V Tržiškem muzeju želijo, da se obiskovalci, tako mlajši kot starejši, čim bolj aktivno vključijo v številne interaktivne dejavnosti. Tako se je na razstavi mogoče preizkusiti v strojnem pletenju nogavic, ročno tkati preprogo iz trakov, otipati različne vlaknine in iz njih izdelane tkanine, si z motivom modrotiska izdelati koledarček za leto 2018, zavrteti posebno kolo, na kovaškem nakovalu preizkusiti moč itd.

Vabljeni v Tržiški muzej na odprtje razstave KLOBČIČ IN NIT, STARI MODNI HIT, ki bo v četrtek, 31. avgusta 2017, ob 18. uri.

Tržiški muzej bo imel svoja vrata odprta tudi na Šuštarsko nedeljo, 3. septembra.

SODELAVCI PRI PROJEKTU

Projekt nove razstave je zasnovala in vodila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, kustos razstave je dr. Bojan Knific. Načrt interpretacije je delo strokovne skupine, ki so jo sestavljali: Jana Babšek, dr. Bojan Knific, Boštjan Meglič, Janita Košir, mag. Igor Cvetko, Jelena Sitar. Prostorska interpretacija vsebine, oblikovanje razstave in koncept razstavne grafike je delo Sanje Jurca Avci (avtorica) in Tomaž Budkovič (sodelavec).

Konservatorska in restavratorska dela je opravil konservator/restavrator Boštjan Meglič. Grafično oblikovanje je delo Dolores Gerbec. Za oblikovanje svetlobe je poskrbel Marjan Visković, ilustracije so delo Liane Saje Wang.

Pri pripravi in realizaciji razstave so sodelovali vsi zaposleni v Tržiškem muzeju.

VSEBINA RAZSTAVE

Tržič ima bogato tekstilno dediščino, ki zaseda posebno mesto v slovenskem prostoru. V kmečkem zaledju so gojili lan in tkali platno, Janez Vajkard Valvasor je poročal o izdelovanju posebnega blaga mezlana – stkanega iz lanenih in volnenih niti, v trgu so se ukvarjali z barvanjem blaga in modrotiskarstvom, v 19. stoletju so po modrih visokih nogavicah sloveli tržiški nogavičarji, v svojem cehu so bili združeni tržiški krojači, leta 1885 je bila ustanovljena Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Z novo stalno razstavo želimo opozoriti na posebnosti in splošnosti, vezane na izdelovanje platna, bombažnega blaga, nogavic in modrotiska ter predstaviti predmetno in drugo dediščino, ki se je ohranila v pisnih, likovnih in drugih pričevanjih ter v spominu ljudi.

INTERAKTIVNA POSTAVITEV

Osnovo razstave predstavlja prek sto razstavljenih predmetov, ki govorijo zgodbe o preteklem delu in življenju tržiških obrtnikov. Ob njih so različni ambienti predstavljeni z avdiovizualnimi gradivi, ki dopolnjujejo razstavne prostore. Sodelavci muzeja želimo v skladu s sodobnimi muzejskimi standardi vsebine predstaviti prijazno, aktualno, strokovno.

Želimo, da se obiskovalci muzeja, mlajši in starejši, čim bolj aktivno vključijo v predstavitev vsebin. Zato muzejska postavitev vključuje številne interaktivne dejavnosti, s pomočjo katerih se je mogoče z dediščino srečevati na zabaven in hkrati poučen način. Tako se je na razstavi mogoče preizkusiti v strojnem pletenju nogavic, ročno tkati preprogo iz trakov, otipati različne vlaknine in iz njih izdelane tkanine, si z motivom modrotiska izdelati koledarček za leto 2018, zavrteti posebno kolo, na kovaškem nakovalu preizkusiti moč itd. 

GLAVNE TEME RAZSTAVE

V Prešernovi dobi so slovele tržiške nogavice

Razstava prikazuje dediščino Tržiča – največjega nogavičarskega središča na Slovenskem. Nogavice, ki so jih v prvi polovici 19. stoletja izdelovali v Tržiču, so nosili po celem Kranjskem in širše v avstro-ogrski monarhiji. Nogavičarstvo je cvetelo do sredine 19. stoletja, kajti nogavice so bile pomemben oblačilni kos, ki je skupaj s podkolenskimi hlačami odločilno zaznamoval podobo moških s kmečkega okolja na pretežnem delu slovenskega etničnega ozemlja. Ko se je sredi 19. stoletja spremenila oblačilna moda in so moški iz kmečkega okolja množičneje kot prej začeli nositi dolge hlače, so visoke moške nogavice izgubile svoj prejšnji prestižni pomen.

Nogavice so pletli moški, ženske in otroci. V mestu si šel skozi špalir nogavic, ki so jih sušili na lesenih modelih. Barvali so jih v modro – rekli so ji višnjeva – in v druge barve. Pletli so jih v vzorcih, za katere so imeli različna imena (pavovo pero, petelinček, ribja kost, rešeto …).

Lan, volna, drevo in nafta

Tekstil je izdelan iz različnih vlaknin. V vaseh okoli Tržiča so se do konca 19. stoletja ukvarjali s pridelavo in predelavo lanu in volne. Tkali so platno, oblačili so se tudi v oblačila, izdelana iz sukna, raševine in drugih tkanin.

V okolici Tržiča so sejali lan in tkali platno. Lan so posejali, ga izruvali, posušili, trli, predli niti in tkali. Na Slovenskem je prvi podrobnejši opis gojenja lanu in njegove predelave prispeval prav Tržičan Vojteh Kurnik. Razstavljeni sta rekonstrukcije moške in ženske obleke z Doline nad Tržičem s konca 18. stoletja.

Čarobnost modrotiska

Modrotisk je poseben način ročnega tiskanja vzorcev na blago, imenujemo ga rezervni ali negativni tisk. Njegovo bistvo je postopek, pri katerem se s pomočjo vzorčnega modela na blago nanese kašasta lepljiva snov – rezerva, ki ob barvanju tkanine v modrem barvilu prepreči dostop in vezanje barve na vlakna. Pred tiskanjem so morali modrotiskarji blago zlikati, za kar so uporabljali monge – priprave z lesenimi valji, na katere so navili blago, to pa se je pod težo lesenega zaboja likalo in gladilo.

Modrotiskano blago je bilo izjemno priljubljeno med kmeti. Iz njega so sprva izdelovali predvsem pražnje ženske predpasnike, pozneje tudi vsakdanja oblačila, redkeje so ga uporabljali za hišno opremo.

Na Slovenskem modrotiskarstvo ni več živo, zato smo se odpravili v delavnico v Avstrijo, kjer so nam z modelom, ohranjenim v Tržiču, pobarvali blago. Posneli smo postopek, film si je mogoče ogledati. 

Razkošje obrti

V Tržiču so bile razvite številne druge obrti. Mesarji, krojači, kovači, usnjarji in čevljarji so imeli svoj ceh. Znani so bili tržiški peki, mlinarji, sodarji, tesarji, zidarji, steklarji, ključavničarji, dimnikarji, sedlarji, klobučarji, milarji, brivci, urarji idr. V enem od prostorov predstavljamo kovače, mesarje, krojače in kolarje.

Otroški kotiček

Dejavnosti za otroke so vključene v vse dele razstave, poleg tega jim je namenjena posebna soba. V njej bodo lahko v podplat zabijali velike cveke, spoznali tržiškega zmaja, tipali različne kože in si ogledovali premikajoče se rokodelce. 

DRUGE INFORMACIJE

Odpiralni čas muzeja:

Torek–nedelja od 10. do 18. ure

Za najavljene skupine tudi izven odpiralnega časa po predhodnem dogovoru.

Pedagoški programi:

Z veseljem bomo po razstavi popeljali skupine. Pišite nam na trziski.muzej@guest.arnes.si ali pa nas pokličite na 04 53 15 500. 

VEČ INFORMACIJ VAM Z VESELJEM POSREDUJEVA: 

Jana Babšek

Vodja projekta, direktorica

jana.babsek@guest.arnes.si

041/622-528

Dr. Bojan Knific,

Kustos

bojan.knific@guest.arnes.si

031/272-792