Predstavniki lastnikov bivše tovarne BPT, Tržiškega muzeja in Tehniškega muzeja Bistra so ministrici predstavili pobudo o oživljanju degradiranih industrijskih območij in možnosti selitve depojev Tehniškega muzeja Bistra v Tržič. Drugi del razprave pa je bil namenjen celoviti ureditvi Taborišča Ljubelj, za katerega sta leta 2014 Občina Tržič in  Ministrstvo za kulturo RS podpisala pogodbo o neodplačnem prenosu kulturnega spomenika državnega pomena na občino, ki je s tem pridobila del kulturnega spomenika, ki ga bo obnovila ter vključila v turistično ponudbo ter s tem omogočala boljšo in večjo javno dostopnost in rabo.

S pozornostjo in zanimanjem je ministrica prisluhnila predstavitvi prenove kompleksa BPT, s katero želijo lastniki in občina v spomeniško zaščitene objekte umestiti kar nekaj kulturne dediščine. Ena od možnosti je sodelovanje s Tehniškim muzejem iz Bistre, ki ima veliko eksponatov shranjenih v depojih po različnih mestih v Sloveniji, kjer pogoji za hrambo niso najbolj primerni ali lastniško urejeni. V Tržiču bi bili lahko shranjeni pod eno streho in na ogled obiskovalcem.  »Predlogov in želja, kaj vse bi lahko umestili v prostore nekdanjega BPT-ja, je bilo veliko. Od trgovskih centrov, industrije do spalnega kompleksa. Ideja, da pridejo na to področje muzejske zbirke, tako Tržiškega muzeja kot Tehniškega muzeja Bistra, pa se nam zdi najbolj primerna. Želimo, da je to področje, ki priča o preteklosti in jo ohranja,« je povedala predstavnica lastnikov BPT Alenka Žibert. Zaveda se visokega finančnega vložka, ki ga sami, brez podpore občine in države, ne bodo zmogli.

Manjša investicija, ki je ocenjena na 350.000 evrov, pa bo celovita ureditev Taborišča Ljubelj, ki je od lanskega septembra v občinski lasti. Letos je bil restavriran osrednji del spomenika z okostnjakom, v pripravi je prenova spominskih tabel in stebrov ter ureditev razsvetljave. Da bo vsebina, povezana z edinim koncentracijskim taboriščem na naših tleh, dostopnejša, se oblikuje vzpostavitev spletnih strani z virtualnim muzejem in bogato podatkovno bazo, obenem se bo nadgrajevalo arhivsko gradivo vseh vrst, od zapisov in osebnih izpovedi do osebnih predmetov taboriščnikov in najdenih predmetov na mestu samem. Temu sledi prenova pedagoških programov, usposabljanje vodnikov ter trasiranje in oprema spominske poti.

»V načrtu imamo postaviti vsaj en stražni stolp in rekonstrukcijo ene ali dveh barak in iz tega narediti zgodbo, ki generacije, ki prihajajo, na eni strani opozarja, da se take stvari ne smejo nikoli več ponoviti, na drugi strani pa sta zanimanje in obisk javnosti tudi pomembna gospodarska in turistična tema,« je strnil misli župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic. Projekt celovite ureditve Taborišča Ljubelj je uvrščen tudi na seznam regionalnih razvojnih prioritet.

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je bila navdušena nad predstavljenima projektoma, o sofinanciranju države le-teh pa previdna. »V okviru Ministrstva za kulturo kakšnih posebnih razpisov, glede na finančna sredstva, ki se nam obetajo, ni pričakovati. Razen če bo sprejet Zakon za nujne investicije na področju kulture, ki bi moral biti uvrščen na sejo vlade. V tem primeru so vse poti, tudi za razvoj kulturne dediščine, ne samo v Tržiču tudi drugod, bistveno bolj odprte. V okviru tega zakona je predvidenih  32 mio evrov sredstev, tudi za občinsko kulturno infrastrukturo. Če bo zakon sprejet in sredstva dana na razpolago, potem je možno reševati tudi take probleme,« je ob zaključku srečanja v Tržiču povedala ministrica za kulturo.