Kakšen Tržič leta 2030 si želimo?

V času od 22. marca do 15. aprila 2021 smo na Občini Tržič občanke in občane preko različnih kanalov vabili k sodelovanju v anketi na temo Kakšen Tržič 2030 si želimo?  Na anketo se je odzvalo 457 ljudi, med njimi so prevladovale ženske (62 %), največ sodelujočih je starih od 30 – 65 let. Največji odziv na anketo je bil v Tržiču, najmanjši pa v naseljih Loka, Lom pod Storžičem, Sebenje in Žiganja vas. 59 % anketirancev ima status zaposlenega, 18 % je upokojencev,  11 % je podjetnikov, 9 % študentov, 2 % je brezposelnih.

Nekaj poudarkov iz idejne analize odgovorov:

Največ anketirancev ima delovno mesto v domačem Tržiču; kar 48 % vprašanih jih razmišlja o širitvi poslovanja svoje dejavnosti v naslednjih 2-3 letih z lokacijo na območju občine Tržič; visok odstotek občank in občanov je zadovoljnih s kvaliteto bivanja, kakovostjo naravnega okolja, občutkov varnosti, možnostjo za rekreacijo, kulturno udejstvovanje, zaposlitev, dostopnostjo javnih storitev; med pomembnostjo projektov prednjačita zagotovitev poplavne varnosti in ureditev varnih kolesarskih poti med naselji.

Prva grafična in idejna analiza odgovorov, je dostopnaTUKAJ.

Na 19. seji Občinskega sveta Občine Tržič (22. 4. 2021) je bil sprejet akcijski načrt parkirne politike

Projekt SaMBA je sofinanciran s strani Evropske Unije, programa Interreg Alpine. Partner v projektu je BSC, d.o.o., Kranj, s katerim sodelujeta Občina Tržič in Občina Bohinj. V okviru projekta se v občini Bohinj pripravlja Koncept optimizacije javnega potniškega prometa v Bohinju, v občin Tržič pa Parkirna politika v občini Tržič. Z njo želimo vzpostaviti sistem usklajenih ukrepov na področju mirujočega prometa, s katerim bi izboljšali dostopnost mestnega središča, kakovosti bivanja in podprli lokalno gospodarstvo.

Sprejet Akcijski načrt parkirne politike predstavlja podlago za izvajanje ukrepov oziroma reševanje problema prometa v mestu. Strateški cilji so: zmanjšati zasedenost parkirišč (olajšati parkiranje za prioritetne skupine, iz središča mesta umakniti neprioritetne uporabnike, krajšati čas iskanja parkirnega mesta); urediti stanje na javnih parkiriščih (tlakovanje, označitev, signalizacija, okrepiti redarski nadzor); z omejitveno parkirno politiko prispevati k večjemu deležu hoje, kolesarjenja in JPP; upočasniti povečevanje kapacitete parkirnih mest; zmanjšati pomen k avtomobilom usmerjeno prostorsko načrtovanje. Med operativne cilje pa sodi uvedba plačljivega parkiranja na najbolj zasedenih parkiriščih; s parkirnimi režimi ciljati na 85 % zasedenost v konici; za 10 % zmanjšati zasedenost parkirišč s stanovalci, za 15 % zmanjšati zasedenost zaposlenih in za 5 % zmanjšati zasedenost parkirišč z obiskovalci; prilagoditev parkirnih standardov v OPN.

Finančna podpora planinski, športni in rekreacijski infrastrukturi

Sredi aprila letos je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo Razpis za podporo planinski, športni in rekreacijski infrastrukturi, na katerega se lahko prijavi vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo in po določbah  Uredbe 651/2014/EU spada v kategorijo mikro, malih ali srednjih podjetij (MSP). Prijavitelj mora biti lastnik ali najemnik planinske koče, zavetišča, bivaka ali planinskega učnega središča (v nadaljnjem besedilu: planinskega objekta), vpisanega v register planinskih objektov Planinske zveze Slovenije na dan 1. 1. 2020. Če je prijavitelj najemnik, mora imeti z lastnikom objekta sklenjeno najemno pogodbo za obdobje najmanj petih let po zaključku operacije in pridobiti pisno soglasje lastnika za izvedbo investicije.

Podrobnosti razpisa so dostopne na povezavi:

https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-podporo-planinski-sportni-in-rekreacijski-infrastrukturi/