Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 11.12.2017

oblačno
Popoldne bo oblačno, predvsem na jugovzhodu se bo ponekod oblačnost trgala. V vzhodnih krajih bo večinoma suho, drugod bodo padavine slabele in marsikje prehodno ponehale. Meja sneženja bo večinoma nad okoli 1800 m nad morjem. Pihal bo zmeren do močan južni do jugozahodni veter, ki se bo še nekoliko okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14, ob morju do 16 °C.
3°C | 11°C
torek, 12.12.2017
8°C | 13°C
sreda, 13.12.2017
3°C | 4°C
četrtek, 14.12.2017
2°C | 10°C
petek, 15.12.2017
8°C | 14°C
Opozorila
Ponedeljek, 11.12.2017 ob 13h
Jugozahodnik bo v višjih legah presegal hitrost 100 km/h, ponekod po nižinah pa 70 km/h. Veter bo slabel jutri dopoldne.
3°C
11°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Zgodovina rudnika Sitarjevec


TURIZEM

| |
23.11.2017      22:50
A A

Zgodovina rudnika Sitarjevec


Izkoriščanje rude na območju rudnika Sitarjevec sega v daljno preteklost. Arheološko najdišče na vrhu Sitarjevca kaže na to, da so v Litiji rudarili že v času Keltov.


Foto: Peter Skrlep
Foto: Peter Skrlep
Deli:

Rudarska dejavnost je zagotovo najstarejša gospodarska panoga na območju Litije.

Prvo pisno dokazilo o rudarjenju v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Brukherschmidu z letnico 1537 s pokopališča v Šmartnem pri Litiji. Ta spomenik je sedaj v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji.

V Sitarjevcu so izkoriščali različno rudo, predvsem svinčevo in živosrebrova. Poleg te so kopali še rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in proti koncu rudarjenja predvsem barit. Katero rudo so odkopavali, je bilo odvisno predvsem od povpraševanja in cene na trgu.

Leta 1881 so za potrebe taljenja izkopane rude iz Sitarjevca na levem bregu reke Save zgradili topilnico svinčeve in živosrebrove rude. Rudo so preko reke Save v topilnico transportirali s tovorno žičnico, dolgo 364 m, kakor tudi z vozovi, preko lesenega mostu čez reko Savo, zgrajenega leta 1855. Topilnica je povzročala številne težave, saj je zaradi izpusta strupenih žveplenih plinov negativno vplivala na zdravje ljudi, živali in rastlinja. Zaradi številnih pritožb nad onesnaženjem je vodstvo topilnice leta 1913 zgradilo dodatne in višje dimnike, vendar to ni dosti pomagalo. V letu 1920 je prišlo do množičnega pogina čebel. Vzrok je bil v uvoženi, manj kakovostni rudi, ki je vsebovala več žvepla. Sledila je tako imenovana čebelarska pravda, ki je trajala več let, od 1921 do 1926. Posledica je bila zaustavitev obrata, h kateremu je pripomogel tudi padec cene svinca na trgu. V topilnici so dokončno demontirali vse naprave leta 1930.

Kot zanimivost je treba omeniti, da jim je leta 1886 v litijski topilnici uspelo pridobiti srebro, ki je v manjši količini prisoten v svinčevi rudi. V takratno glavno kovnico na Dunaju so to leto poslali 3,699 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike (litijske tolarje). Na prednji strani srebrnika je vidna takratna topilnica, vlak, cerkev sv. Nikolaja, hrib Sitarjevec in žičnica do topilnice. Na drugi strani je naziv rudnika s simboličnim napisom »prvi srebrni pogled«.

V vsej zgodovini delovanja rudnika se je zamenjalo veliko lastnikov, rudarjenje pa je bilo večkrat prekinjeno.

23. februarja 1965 se je v Litiji sestala komisija v zvezi s prenehanjem obratovanja rudnika. Ugotovili so, da rudarske raziskave niso dale pričakovanih rezultatov. Nizka vsebina kovine v rudi ni več omogočala rentabilnega odkopavanja, tehnična opremljenost jame je bila slaba, rudna telesa so majhna in razsejana v prostoru, kar je onemogočalo posodobitev načina dela. K poslabšanju pogojev so pripomogli tudi problemi s predelovalnimi napravami in silikozna obolenja. Zato je komisija predlagala, da se dela v jami ustavijo. Proizvodnja svinca in barita je životarila še do konca julija 1965, nakar so začeli obrate zapirati. Rudnik je uradno prenehal obstajati 28. aprila 1966 z izbrisom Eksploatacijskega polja Litija v katastru pridobivalnih prostorov.

Trenutno stanje in načrti za prihodnje

Rudnik Sitarjevec je naravna dediščina državnega pomena, trenutno nedostopen za oglede, zato je naložba nujna za ponovno odprtje v namen doživljajskega turizma. Z oživitvijo rudnika se bodo odprle številne možnosti za razvoj vzporednih dejavnosti na področju turizma v občini Litija, ker bo zaživela tudi kulinarika, oblikovanje in prodaja spominkov, tematski večeri z interpretacijo zgodb rudarske dediščine. Za ponovno odprtje rudnika Sitarjevec v turistične namene je bil v letu 2016 izdelan rudarski projekt, na osnovi katerega bo muzejski del rudnika Sitarjevec obsegal plato pred Izvoznim rovom, vhod v Izvozni rov (portal), Izvozni rov do vpadnika, po vpadniku se bodo zgradile kovinske stopnice do Glavnega rova, s katerimi se bo premostilo 25 metrov višinske razlike, po Glavnem rovu do kapnikov in od Glavnega rova po krajšem vpadniku do »Črne kuhinje«, vse v skupni dolžini 632 m.

Trenutno se izvajajo dela na portalu in Izvoznem rovu v dolžini 100 metrov, kjer se izvaja stabilizacija rova, poglobitve, odvodnjavanje, razsvetljava in zavarovanje stranskih rovov. Izdelale se bodo tudi niše, kjer bodo razstavljeni eksponati, ki bodo primerno osvetljeni.

Predstavljene bodo tudi limonitne (železovo–manganove) kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese, kapniški špageti, ki so edinstveni v evropskem prostoru in so med najhitreje rastočimi kapniki v svetovnem merilu. Le-te si bo možno ogledati v naslednji fazi obnove rudnika.

Otvoritev prve faze obnove rudnika za obiskovalce bo 3. decembra 2017. Od tega dne dalje bo na voljo za ogled že prvih 100 m rudnika v izvoznem rovu.

Prisrčno vabljeni na ogled litijskega bisera v Sitarjevec.

Vse informacije o možnosti ogleda dela rudnika bodo na voljo na TIC – Srca Slovenije v Litiji, telefon 059 940 503 in e-naslov turizem@zkms-litija.si.

Prispevek je bil objavljen v reviji Levstikova pot, november 2017


0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI ZAVOD LEVSTIKOVA POT ZA RAZVOJ ŠPORTA, KULTURE, UMETNOSTI IN MEDIJEV? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Glasilo občanov
Številka: 132
Izšla: 14.11.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
11.12.2017
Danes ni dogodkov.
18.11.2017 | Kultura
FOTONATEČAJ ZA OTROKE IN MLADINO
18.12.2017 | Kultura
Ura pravljic
19.12.2017 | Kultura
Ura pravljic
20.12.2017 | Kultura
Ura pravljic
20.12.2017 | Kultura
Ura pravljic

Bodite prvi pri oddaji mnenja.