Domači so ji pripravili veselo  praznovanje in vse obiskovalce lepo pogostili. Alojzija pa nas je vse, ki smo jo obiskali, zabavala s svojimi domislicami in pripovedovala o prigodah svojega življenja.

Rodila se je v Dolnjem  Podšumberku 1. Poleg nje, je bilo v družini še 5 otrok. Po smrti sestrinega moža se je preselila k sestri na Orlako, kjer ji je pomagala pri vzgoji treh otrok in seveda pri gospodinjskih ter kmečkih opravilih. Hodila je tudi ˝v tabrh˝ (pomagat sosedom pri kmečkih opravilih), kjer so jo poznali kot pridno delavko. Pozneje je z veseljem in vso predanostjo pomagala tudi pri skrbi za vnuke svoje sestre, ki jo sedaj pogosto obiščejo. Ob praznikih je spekla slastno potico in tudi kruh iz domače peči je pogosto dišal.
V času dolgih zim sta skupaj s sestro vezli čudovite vzorce na domača oblačila in tudi na cerkvene prte, ki jih je še danes mogoče videti. Dolga leta je njen čist, visok glas bogatil cerkveno petje v domači cerkvi.

Krajani jo poznamo kot žensko z močno voljo in kot osebo, ki se ne pritožuje. Veseli se življenja in je hvaležna za vse, kar ji nakloni. Poleti njeno hišo krasijo številne cvetlice, za katere z ljubeznijo skrbi in te ji njeno pozornost tudi vračajo z obilnim cvetenjem.

Ko smo jo vprašali za recept, kako živeti, da bi dobre volje doživeli tako visoko starost, recepta ni izdala, je pa bil zgovoren njen prešeren nasmeh in iskrive oči, ki same zase povedo svojo žlahtno zgodbo.

Veliko lepih pomladi in čim bolj trdnega zdravja vam želimo.

Bogdana Brilj