ZIMSKI ČATEŽKI POHOD, 6. 2. 2016

Zima naj bi bila v največjem razmahu in prav bi bilo tako. Mi pa smo se greli na toplem soncu, opazovali cvetove zvončkov, trobentic, pomladnega podleska, marjetic, lapuha in telohov in se že veselili pomladi. Pustni preganjalci zime letos, kot izgleda, ne bodo imeli prav nobenega dela. To sicer ni prav nič nenavadnega za deželico na sončni strani Alp, kjer že tako in tako slovimo po brezposelnosti.

V Rojah pri Čatežu pod Zaplazom so nas okoli devete ure pričakali organizatorji zimskega pohoda vinogradniško turističnega društva kraja. Že sam sprejem je dal slutiti, da bo dan lep, prijazen in prijateljski. Toplo sonce je temu pritrdilo in nas grelo ves dan, kot da bi bilo tudi to všteto v ceno pohoda in ponovnega snidenja.

Točno okrog 9,21 je organizatorka pohoda Zlata Zavrl zamahnila s taktirko in pognala (uradno) 64 pohodnikov v 14.4 km dolgo pot od Roj čez Trebanjski vrh, mimo Peska, Šemerge v Črni potok, kjer nas je v znameniti in prav posebno grajeni zidanici (Vinski kleti) družine Kresal pričakal izvrsten in okusen bograč, ki je še dolgo v dan burbončicam povzročal nostalgije po okusu njihove kuhinje.

Od tu naprej smo rabili kar nekaj časa, da so se nam polegli polni želodci, da smo lahko nadaljevali s svojimi bolj ali manj gibčnimi koraki do Trniča in naprej v Sejenice, ko nas je končno po petih urah in pol hoje (in postajanja po zidanicah ob poti) v Tončkovem domu (Gostilna Mrhar) pričakala izvrstna obara z žganci domače z kuhinje.

Pohod je bil poleg sami hoji in gibanju v naravi namenjen predvsem druženju, kar vinogradniki Čateža prav dobro vedo, kako se tem rečem streže. Ljudje se veliko hitreje združujejo, pa čeprav se do tedaj še nikoli videli niso, saj imajo njihove zidanice nek prav poseben »eliksir«, ki ljudem razveže jezike. Prav zato je bilo med potjo toliko odprtih vrat, da celotno pot hoje ta komunikativnost med pohodniki ni usahnila, ampak je gorela vse tja do konca sobotne peš poti na Čatežu.

Posebno medsebojno zaupanje med vinogradniki kraja se je čutilo ob vsakem stiku z njimi. Veže jih prijateljstvo in veže jih veselje do druženja, kar nam je v prav poseben ponos in zato nas tudi večkrat na leto potegne, da se jim pridružimo.

Hvaležni smo organizatorjem, da so nas povabili, da so nas sprejeli medse in z nami delili krasen sončen dan v druženju in kramljanju na pohodni poti okoli Čateža pod Zaplazom.

Zapisal: Franci Turk