V zadnjh mesecih, ko nas je pestila epidemija Covid-19, smo vsakodnevno sledili obvestilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o številu testiranih oseb, številu obolelih in umrlih in seveda o ukrepih za zajezitev epidemije. Slednje smo z vso resnostjo upoštevali in s skupnimi močmi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa. Vendar pa nas vsekakor zanima tudi siceršnje zdravje populacije in prav je, da se posvetimo najnovejšim podatkom NIJZ o zdravstvenem stanju v slovnskih občinah. Radi se primerjamo s sosednjimi občinami, s povprečjem v naši regiji ali s povprečjem v državi. NIJZ nam od leta 2016 ponuja statistične podatke o zdravju v 212-ih slovenskih občinah. Kako torej kaže prebivalcem Občine Trebnje?
Celostno gledano bi lahko rekli, da so podatki za našo občino zelo ugodni, kar je gotovo povezano z dejstvom, da je Občina Trebnje med najbolj razvitimi v Repuliki Sloveniji, da ima visoko stopnjo delovno aktivnih prebivalcev in ugodno demografsko sliko. Vendar so tudi področja, kjer ne moremo biti zadovolni :
- število prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je večje od slovenskega povprečja. Podatek kaže na potrebo po večjem vključevanju mladine in odraslih v oblike formalnega in neformalnega izobraževanja;
- podatki NIJZ izkazujejo prekomerno prehranjenost otrok. Splošno znano je, da je najboljši ukrep za zmanjševanje tega kazalca povečana fizična aktivnost otrok. Osveščanje staršev in otrok, zagotavljanje infrastrukture ter dostopnost telesne vadbe predstavljajo izzive in naloge tudi za lokalno skupnost;
- Izboljšali smo stanje na področju bolezni, ki so povezane z alkoholom. Leta 2016 smo beležili 2,4 primere na 1.000 prebivalcev, kar predstavlja odklon od slovenskega povprečja (2,0/1000). Podatki iz leta 2020 pa kažejo 1,8 primera na 1000 prebivalcev, kar je precej bolje. Seveda je tu možen dodaten napredek, saj moramo kot vinorodno območje storiti več za popularizacijo kulture pitja;
- skrb vzbujajoči so podatki o številu zlomov kolka pri starejših od 65 let (7,2 primera na 1.000 prebivalcev). Tu smo nad slovenskim povprečjem, ki znaša 6,5 primerov na 1.000 prebivalcev. Zaradi staranja prebivalstva je zlomov kolka vedno več, posledično sledi izguba mobilnosti in samostojnosti. Temu segmentu zdravja bo potrebno posvečali več pozornosti, zlasti v okviru Centra za krepitev zdravja, ki deluje kot enota Zdravstvenega doma Trebnje;
- težava je duševno zdravje ljudi oz. umrljivost zaradi samomora. Podatek za Slovenijo kaže 19 samomorav na 100.000 prebivalcev, za Občino Trebnje pa kar 27 na 100.000 prebivalcev (leta 2016 je bilo število samomorov na 100.000 prebivalcev nižje in je znašalo 23). Na področju duševnega zdravja moramo kot lokalna skupnost storiti več – poleg že obstoječega sodelovanja s Posvetovalnico za otroke in starše Novo mesto in sofinanciranja programa “Psihosocialna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju”, ki ga za občane Občine Trebnje izvaja Ozara Slovenija (trenutno je vključenih 41 uporabnikov), bomo v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja z novimi delavnicami okrepili pomoč ljudem v duševni stiski;
- pri vseh vrstah raka je število obolelih pod slovenskim povprečjem, prav tako število možganskih kapi;
- odzivnost občanov v presejalnih programih Svit, Dora in Zora je nadpovprečna oz povprečna. Trudimo se za izboljšanje saj odzivnost rešuje življenja. Prav tako je razveseljivo, da se izvaja pomoč na domu v večjem obsegu od slovenskega povprečja.
Zavedajmo se, da je zdravje naše največje bogastvo in živimo skladno z mislijo znanega nemškega zdravilca Sebastiana Kneippa: "Zdravja ne dobite v trgovini, temveč z načinom življenja."
V priponki objavljamo tabeli “Kazalniki zdravja v občini Trebnje” iz leta 2016 in 2020.
Oddelek za družbene in gospodarske dejavnosti
