Spoštovane občanke in občani!

Za nami je 30. jubilejna prireditev Iz trebanjskega koša, ki je bila izjemna v vseh pogledih. Dovolite, da se ob tem zahvalim vsem društvom in posameznikom, ki so zaslužni, da je bila prireditev tako uspešna. Hkrati mi dovolite, da najzaslužnejše tri izpostavim, in sicer idejnega vodjo, snovalca in povezovalca programa Luko Bregarja, izjemno organizatorko Marijo Prosenik in novinca pri organizaciji, vodjo Oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti Žigo Zaplotnika. Posebna zahvala gre tudi ekipi občinskih uslužbencev, ki so pokazali veliko srce pri organizaciji in podporo projektu. Zahvala gre tudi sponzorjem in podpornikom, ki ste finančno podprli prireditev. Na koncu mogoče samo opozorilo vsem, ki do sedaj niste sodelovali, da se nam pridružite, kajti v nasprotnem primeru v prihodnje ne bo sofinanciranja s strani občine. Vsem skupaj kličem nasvidenje na 31. prireditvi Iz trebanjskega koša v prihodnjem letu.

Občina Trebnje je praznovala svoj 10. občinski praznik in kot veste, smo organizacijo zaupali Krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje. Hvala torej Mojci Femec in svetu krajevne skupnosti, še posebej predsedniku Mihu Severju. Prav je, da se zahvalim tudi Podružnični šoli Dolenja Nemška vas in vsem ostalim sodelujočim za fantastičen program, ki je poživil naše domoljubje. Še enkrat čestitke nagrajencem, ki ste vsak na svojem področju izjemni, hvala za to kar ste in delate v tem prostoru. Zahvala tudi Kulturnemu društvu Trebnje, ki je med letošnjimi nagrajenci, za organizacijo spominskega Baragovega dne in pohoda po Baragovi poti. 

Alojzij Kastelic
Župan

                                                                                  Dolenja Nemška vas, 21. junija 2018

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Spoštovani gospod župan Alojzij Kastelic,

spoštovana gospa Nevenka Grebenc in gospod Rado Kostrevc,

spoštovani častni občani Občine Trebnje, spoštovane svetnice in svetniki, cenjeni dobitniki občinske plakete in občinskih priznanj, spoštovani prav vsi!

Z velikim veseljem sem sprejel povabilo gospoda župana Kastelica, da vas nagovorim na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Trebnje v (moji) Dolenji Nemški vasi ob prazniku Občine Trebnje. Moj iskren pozdrav naj velja tudi občankam in občanom Občine Trebnje in svojcem padlih v zadnji vojni za Slovenijo!

Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika v Trebnjem, bo 25. junija praznovala tudi naša Slovenija že 27. obletnico dneva državnosti. V času od 27. junija do 7. julija 1991 se je v naši Sloveniji odvijala brezumna in nesmiselna desetdnevna vojna, ki nas je zelo obremenila z mračnimi slutnjami. Takratni dogodki pa so naš slovenski narod silno povezovali. Vsi smo občutili veliko domoljubje in veliko narodno zavest. Vse so povezovala in prevevala skupna čustva, želje, neizmerna sinergija, medsebojna empatija, radost in velik moralni naboj; in da, če držimo vsi trdno skupaj, zmoremo uresničiti naše tisočletne sanje in postati samostojna, demokratična in neodvisna država. Ta naša neomajna drža in pogumno, hrabro in hitro vojaško posredovanje, sta bila ključni vzrok za uspešni konec te nesmiselne vojne. Posebej nam ostaja v spominu uspešno in odmevno vojaško posredovanje naših mladih dolenjskih vojakov, fantov in mož ob napadu in spopadu na Medvedjeku, ki se je dogajal na petek, 28. junija 1991. Naše sanje smo takrat uspeli uresničiti. Slovenija je postala samostojna in nam tako ljuba država. Prav takšna mora tako tudi za vekomaj stati in obstati.

Moja Dolenja Nemška vas, Trebnje in dolina Temenice, najlepši vinogradi na Dolenjskem, na Gradišču, Dolgi njivi, Ažentalu, Lipniku, Megleniku  in drugje,  so mi vedno zelo pri srcu! Globoko sem povezan s temi  našimi čudovitimi kraji in z našimi ljudmi, ki jih značilno krasi poštenost, ustvarjalnost, iskrenost, značilni humor in šegavost. V šolo v Dolenji  Nemški vasi se je naša učiteljska družina preselila v letu 1949 iz dobrniške šole. Moja pokojna starša Pavle in Darinka sta bila zelo zavzeta, ustvarjalna in značilna slovenska učitelja. Moja sestra Marjana, moja brata pok. Boštjan, Janez in jaz pa smo že hodili v različne šole, od naše, do drugih šol v Novem mestu in Ljubljani. Vsa ta jutra smo tekli in sopihali čez Brnek proti postaji na Ponikvah. Svoja najlepša dijaška in študentska leta sem preživel v tej naši bližnji šoli. Spoznaval sem številne naše sosede, čudovite može, žene in otroke, pretežno kmete in delavce iz naše in sosednjih vasi, iz Jezera, Češnjevka, Lukovka, iz obeh Dobrav, obeh Ponikev, iz Rodin, Rihpovca in še kje. V moj trajni spomin se mi je globoko vrezala ta naša čudovita dolenjska pokrajina, posejana z griči, vinogradi, gozdovi, gradovi, in cerkvicami. Kako čudovito in prisrčno jo je naš veliki slovenski pesnik Tone Pavček opisal:

Hotel sem, glejte, govoriti o lepem, ki je doma tu med nami, v naši deželi. Toda zmeraj, kadar govorim o Dolenjski, se ta nagajivo umakne, zateče v kakšen skriti kot in čaka da umolknem. Potem, če je pri volji, spregovori sama. In takrat je prava. Kot pesem, ki se naseli v človeku, ki se udomi v srcu in poje. Ne poje človek. Poje pokrajina. Poje različno, drugače tebi, drugače meni; vendar le tistemu, ki jo posluša in skuša razumeti.

Občina Trebnje ima bogato preteklo zgodovino. Pri nas se nahajajo ostanki številnih naselbin, gomil in gradišč. Tu je cvetela halstadtska in latenska kultura, tu se je vila znana Rimska armadna cesta; pri nas še marsikje najdemo klesane rimske kamnite bloke. V tretjem stoletju je na naših tleh stala rimska naselbina Praetorium Latobicorum, poimenovana po keltskem plemenu Latobikov. Trebnje »slikovito« opisuje tudi Valvazor.

Naša Dolenja Nemška vas pa je ime dobila po nekdanjih nemških prebivalcih, ki so jih v 14. stoletju naselili Ortenburžani, danes pa je že skoraj zraščena z mestom Trebnje.

Sodobno Trebnje, ki je eno izmed najmlajših slovenskih mest, zaznamuje hiter razvoj in rast gospodarstva, šolstva in kulture. Občina Trebnje, ki jo že več kot desetletje uspešno vodi župan Alojzij Kastelic, je v preteklih letih doživela velike spodbudne spremembe. Največja je bila zagotovo izgradnja avtocestne povezave mimo mesta Trebnje, ki se je zaključila leta 2010. S tem je odprla prostor novim ambicioznim projektom v mestu in s prometnega vidika razbremenila mesto. Trebanjci smo lahko še posebej ponosni na našo avtocesto. Člani Civilne iniciative za umestitev avtoceste mimo Trebnjega (pod vodstvom J. Venclja) smo s tesnim sodelovanjem občanov Trebnjega v številnih množičnih zborih v Kulturnem domu, končno le uspeli, da smo pridobili soglasja za izgradnjo pobočne variante avtoceste. Vsi skupaj tesno povezani, smo trmasto vztrajali. Danes imamo najlepši del avtoceste prav pri nas. Kako lep je pogled iz nove ceste na naše Trebnje! Vsi vozniki lahko vsak dan občudujejo naše Trebnje! Kakšna velika sreča je za Trebnje, da ni obveljala dolinska varianta, ki bi lahko usodno porušila ekološko ravnovesje v našem kraško izredno občutljivem področju doline Temenice.

Trebnje je lahko ponosno na svoja uspešna in široko priznana gospodarska podjetja, kot so TRIMO, REM, TEM, TPV in druga, ki danes doživljajo svoj razcvet in bistveno povečujejo svojo storilnost in kapacitete. Naj samo naštejem bistvene razvojne dejavnosti Občine  Trebnje  (J. Pirc) :

• razvoj v smeri trajnostne mobilnosti, rabe obnovljivih virov energije in čistejšega okolja,
• trajna spodbuda  razvoja gospodarstva in kmetijstva ter krepitev medobčinskega, regionalnega in evropskega sodelovanja,
• projekt izgradnje Kulturnega doma Trebnje. V sklopu natečaja  je bila lani pridobljena rešitev za kulturni center in urbanistično rešitev širšega območja. Načrtovana večnamenska kulturna dvorana bo namenjena približno 450 obiskovalcem.

Trebanjci dajejo kulturi, šolstvu in izobraževanju nasploh velik pomen. V okviru JSKD, ki ga v Sloveniji uspešno vodi mag. Igor Teršar in v Trebnjem gospa Mojca Femec, uspešno delujejo številna kulturna društva in sekcije. Na CIK-u (direktorica Patricija Pavlič) vodijo in usklajujejo številne izobraževalne in šolske programe vse od vrtcev, do osnovnih, srednjih in višjih šol.

V Trebnjem je bila že v letu 1967 ustanovljena Galerija likovnih samorastnikov.

Občina Trebnje in njen župan aktivno in ustvarjalno sodeluje pri odmevni akciji RASTOČE KNJIGE, ki je bo besedah njenega očeta in utemeljitelja dr. Janeza Gabrijelčiča zaščitnica odličnosti slovenskega duha in ena izmed zelo prepoznavnih smeri v slovenski in zdaj že v mednarodni kulturi. Široko zasnovana in uspešna RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRENSKE DOLINE (letos je bila že 15-letnica), ki jo ustvarjalno vodita oz. koordinirata prof. Jože Zupan in direktorica CIK-a Patricija Pavlič, predstavlja danes neprecenljiv povezovalni člen v verigi tesnega sodelovanja štirih občin –  Trebnjega, Šentruperta, Mokronog-Trebelno in Mirne pri vrhunski promociji tiste prave, resnične kulturne lepote in prvinske ustvarjalnosti ljudi iz naših krajev.

Lani so v Trebnjem gostili 26. Forum odličnosti in mojstrstva (sodelovali so tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, Igor Akrapovič, Jože Colarič, dr. Janez Gabrijelčič in dr. Jože Gričar). Organizirali so tudi 15. tradicionalno srečanje županov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja.

V Trebnjem smo lahko ponosni na svoje slavne in ustvarjalne ljudi, ki so v naši Sloveniji zapustili neizbrisen pečat. Nekaj bi jih rad še posebej omenil in to so Friderik Irinej Baraga, Marija Perpar, Peter Pavel Glavar, svetovno priznan fizik Ignac Klemenčič (vidni sodelavec Boltzmanna, Arheniusa, Nernsta), Alojzij Šuštar, Pavel Golia, slavna svetovna operna primadona Vilma Bukovec, pisatelj Franc Režun, igralca Iva Zupančič in Dare Ulaga, prof. dr. Anton Kotar, prof. dr. Slavka Kavčič, dr. Jože Korbar … Našo šolo v Dolenji Nemški vasi, ustanovljeno že leta 1909, so med drugim obiskovali slovenski pesnik Severin Šali, moja soseda prof. dr. Mirko Opara in njegov brat dr. Darko in tudi naš župan Alojzij Kastelic. Poseben in globok spomin pa me veže na našega zelo priznanega duhovnika prof. Adolfa Mežana.

Občina Trebnje ima jasno začrtan svoj jutrišnji trajnostni razvoj, ki bo omogočal lepše življenje novih generacij, ki prihajajo. Izredna geografska lega občine bo omogočala nadaljnji razvoj infrastrukture, uporabo zelenih tehnologij, sodobno izrabo trajnostnih virov energije, nadaljnji razvoj zdravstva, šolstva in modernega gospodarstva, predvsem novih visokotehnoloških podjetij, ki bodo izrabljala sodobna vrhunska znanja.

Ob koncu svojih razmišljanj pa bi rad še enkrat poudaril: naj ostaja Dan državnosti še naprej naš najlepši praznik, naš simbol, ki bo spodbujal našo ljubezen do domovine, do našega slovenstva in do našega najlepšega slovenskega jezika.

»Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja!

VESELA DOMOVINA, POZDRAVLJENA IZ VESELEGA SRCA!«,je v Kurentu zapisal naš Ivan Cankar.

Miha Japelj