Vsebina:

I. Splošni podatki o predmetu mnenja

II. Uvodno pojasnilo

III. Mnenje o strokovni sprejemljivosti določil v 111. in 112, členu Odloka o OPN št. Ur.l. 50/13 za predmetni EUP SF003 

IV. Domnevni razlogi za procesne opredelitve in sprejetja domnevno strokovno spornih določil Odloka

V. Skladnost posega z veljavnim SD2OPN Trebnje 

I.      Splošni podatki o predmetu mnenja

-        naročnik: Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje

-        oznaka naloge: U2011-Mn_Štefan-O_Otre

-        lokacija: parc. št. 10/5, 10/8, 10/12, 10/15-17, 10/19, 10/21-52, k.o. 1424 Štefan, Občina Trebnje

-        pravna podlaga: SD 2 OPN Trebnje - (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14-popr., 49/2016, 72/18)

-        PNRP: CU – površine za centralne dejavnosti

-        EUP:  SF003, oznaka tipa objekta .b+v – bloki in vas

Slika 1: Obravnavana stavba v suburbanem, izvorno vaškem okolju

II.          Uvod

Mnenje obravnava elemente skladnosti gradnje stanovanjskega bloka, domnevne etažnosti K+P+N+M v izvornem vaškem okolju naselja Štefan pri Trebnjem z izdanim gradbenim dovoljenjem. Izdelano je na podlagi zaprosila Občine Trebnje mnenja o (ne)skladnosti večstanovanjske stavbe v Štefanu, pri Trebnjem, na zemljišču s parc. št. 10/5, 10/8, 10/12, 10/15-17, 10/19, 10/21-52 k.o. Štefan. Naknadni podatki so pokazali, da bi izvedba verodostojne in celovita ocena zahtevala bistveno obsežnejše delo, nepričakovano pa se je pokazala trenutna nedosegljivost nekaterih ključnih dokumentov. Zato je naloga ostala na ravni preliminarne ocene, smo jo pa, na podlagi zaprosila, kljub temu razširili z mnenjem o strokovni sprejemljivosti določil OPN in domnevo, zakaj je do tega stanja prišlo- z namenom, da bi se takšne anomalije, kot jih tu načelno ugotavljamo, z ustreznimi pristopi in ravnanji v bodoče Občina izognila. V zaključku je torej osrednji vsebinski del, v nadaljevanju pa osvetljujemo izvore tovrstnih problemov (v grobem - zakaj do njih prihaja in kako jih lahko s pristopi v planiranju presežemo), v nadaljevanju pa, iz razpoložljivih virov, osvetljujemo skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom oziroma zgrajene stavbe z gradbenim dovoljenjem.

V delu z naslovim III. Ocena strokovne sprejemljivosti določil odloka OPN za predmetni EUP SF003 preliminarno ugotavljamo potencialne nelogičnosti v opredelitvi meril Prostorsko izvedbenih pogojev, ki določajo gradnjo na predmetni lokaciji obravnavanega stanovanjskega bloka. Primerjava je izvedena na podlagi preliminarnih ugotovitev, ocen urbanističnega vidika stanja prostora, ki ga predmetni EUP ureja.

Tretji del IV. Domnevni razlogi za procesne opredelitve in sprejetja domnevno strokovno spornih določil odloka OPN je namenjen vpogledu v zelo verjetno pot nastanka the določil – z namenom, da se v urejenju prostora v Občini s sistemskimi in konkretnimi operativnimi ukrepi v bodoče prepreči tovrstne napake v načrtovanju.

V zadnjem delu prispevka, v tč. V. Skladnost stavbe z OPN (torej v nadaljevanju zapis za Odlok o OPN Trebnje št. Ur.l. 50/13, 35/14-popr., 49/2016, 72/18) je delno ugotavljana skladnost izdanega gradbenega dovoljenja in zgrajene stavbe z OPN. Ugotovimo lahko, da gre dejansko za določila iz Odloka iz leta 2013, saj določila v SD OPN Trebnje niso bila spreminjana- v spremembah so se spreminjala zgolj natančno opredeljena določila, transparentno procesirana skozi predpisan postopek sprejemanja. Gre torej, za ta konkretni prostor (EUP SF003 v tehničnem zapisu prvotnega akta pod oznako EUP ŠTT-003), za aktualen Odlok z aktualnimi (veljavnimi) določili – vendar pa z izvornim tekstom iz Odloka št. Ur.l. 50/13, z nespremenjenimi določili – v postopku SD OPN se torej, v skladu s postopkom in projektno nalogo, tudi tu, kot velja za večino prostora OPN, ni spreminjal.

Za verodostojno oceno je nujna razpoložljivost s dokumentacijo PGD, ki je podlaga vsem izdanim gradbenim dovoljenjem ter projekt izvedenih del.

III. Mnenje o strokovni sprejemljivosti določil v 111. in 112, členu Odloka o OPN št. Ur.l. 50/13 za predmetni EUP SF003

Kot lahko razberemo iz zgornje navedbe iz OPN (izsek iz 111. in 112.člena) določila v EUP SF003 omogočajo, glede na merilo okolja, gradnjo nenavadno velikih stanovanjskih blokov. Prostorski kontekst naselbinskega telesa, natančneje urbanizacijske strukture naselja Štefan je mogoče na kratko, brez opravljene podrobnejše analize, ki bi predpostavke dokazala, strniti v naslednje ugotovitve:

-     Štefan je izvorno vaško okolje, z urbanizacijo in širitvijo meja predvsem v zadnjih 30-tih, 40-tih letih,

-     prevladujača namembnost stavbne substance je stanovanjska, izhodiščna je bila ruralna,

-     izvorna stavbna struktura izginja in je marginalizirana; prevladuje struktura individualne stanovanjske gradnje,

-     Štefan je samostojna naselbinska celota, s posebno vlogo na zahodnem robu mestnega pomerija Trebnjega suburbanega, strukturno naselbinsko ekstenzivnega okolja, praktično ob odsotnosti urbanih vsebin (osebne storitve, trgovina za prebivalce in druge mestotvorne vsebine),

-     absolutno prevladujoča stavbna struktura je drobnega merila, omejena na velikostni red ca. 10-15 m manjše dimenzije v tlorisu, vzdolžnosti kubusov z razmerjem do ca. 1:2; višina the stavb nad terenom je pretežno v merilu P+1,

-     krajino s treh strani določa prevladujoča geometrija stavb omenjenega drobnega merila, s simetrično dvokapnico v naklonu 35-45 stopinj,

-     izhodiščni, uveljavljen morfološki vzorec (še vedno) kvalitetno določa tudi vezanost stavbne strukture na omrežje strukturnih osi javnega prostora- kar je za identifikacijo v prostoru in razvoja ambientov javnega prostora še posebej pomembno.

Ugotavljamo, da obravnavana stavba ne le da ni skladna z domnevnimi (torej ne še s strokovnimi podlagami dokazanimi) merili kakovosti obstoječega prostora – temveč lahko obstoječi prostor naselja Štefan degradira in sicer:

-  stavba bistveno presega merilo velikosti tematske strukture Štefana- tako po velikosti kubusa kot višini - in s tem grobo ruši pomembno razmerje NT Štefan v vplivnem območju kulturne krajine; degradacija krni tudi kakovost naselbinske strukture Trebnjega v njegovem vplivnem območju,

-  stavba, ki po namembnosti spade med tematsko strukturo, z radikalno odstopanja v merilu od ostale prevladujoče tematske strukture drobnega merila, vnaša pomemben šum tudi v mentalno shemo prostora- kot ena od pomembnih kategorij prepoznavnosti, kakovosti prostora,

-  radikalno preseganje merila, ki nima konceptualne podlage, bistveno degradira in nekvalitetno spreminja tudi mikroambiente okoliškega javnega prostora, meje naselja in predvsem okoliške, zdaj nenadoma bistveno podrejene prostorske enote,

-  stavba ruši razvit, sicer kakovosten koncept umestitve v prostor- namesto neposredno navezavo (in sooblikovanje) javnega prostora se umešča v sekundarni del stavbne strukture, zgolj z utilitarnim prometnim priključkom- kar je strukturno naselbinsko problematičen in zato nesprejemljiv princip,

-  umestitev visoke stavbe na rob naselbinskega telesa je tudi kršitev principov oblikovanja meje naselja,

-  tudi tipološko je objekt v okolju tujek; tudi sam po sebi, na njegovo višino in tloris je v tem okolju arhitekturno nekvalitetno oblikovan.

IV.  Domnevni razlogi za procesne opredelitve in sprejetja domnevno strokovno spornih določil odloka

Sporna določila PIP v OPN so nastale v procesu nastajanja prvega OPN pred letom 2013, torej v času veljavnosti ZPNačrt (št. Ur. l. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15) in njegovih pravilnikov. Izhajajoč iz predpisanih postopkov sprejemanja prostorskih aktov v tistem obdobju in uveljavljene prakse postavljamo hipotezo poteka aktivnosti- ki je zelo verjetna. Kaj bi lahko šlo narobe?

IV.1- Analitičnega dela strokovnih podlag iz obveznega segmenta Analiza stanja in teženj v prostoru, ki bi realno prikazal, razvojno opredelil procese ter prostor ustrezno valoriziral, tudi s pomembnim zaključnim povzetkom v kategorijah kakovosti, problemov in razvojnih potencialov, pri pregledu razpoložljivega gradiva za OPN iz leta 2013- ne poznamo. Poznamo sicer strokovne podlage za OPN (Urbi d.o.o., Strokovne podlage za poselitev, 2013), z določenimi analizami, vendar zadosti celovitih vpogledov v stanje in težnje v prostoru nismo zaznali. Na podlagi tega domnevamo, da ustreznih strokovnih podlag za OPN, ki bi postavile merila sprejemljivega in hkrati izpostavile kakovosti prostora, ni bilo. Ob tem pa so bile, domnevamo, omenjene obstoječe strokovne podlage v procesu sprejemanja OPN formalno brez pripomb akceptirane- fomalno so, take kot so, torej na ta način tiho obveljale kot zadostne. 

IV.2- V gradivu OPN nismo zasledili, da bi bile rešitve za gradnjo bloka na tej lokaciji kakorkoli utemeljene- če jih res ni bilo (kar je zelo verjetno), potem je šlo za arbitrarno odločitev na ravni implementacije želja (koga?) kaj v prostoru v bodoče bo. Takšna je (in marsikje še je) žal prevladujoča praksa, čeprav je to v diametralnem nasprotju z merili strokovnosti in tudi z načeli predpisov na tem področju. Taka ravnanja, če obstajajo, je mogoče razumeti tudi kot odmik od etičnih meril ravnanj v stroki. Vendar, poudarjamo, taka škodljiva je žal prevladujoča praksa v RS, čeprav se institucije, ki se usodnost te prakse zavedajo, trudijo to preseči.

IV.3- Očitno je, da z odsotnostjo ustreznih strokovnih podlag, ki bi vsebinsko in ne le formalno odgovorile na zahtevo v predpisih glede meril ugotavljanja stanja in teženj v prostoru, tudi strokovna služba Občine ni imela mehanizma, da v postopku nastajanja akta problem zazna in reagira. Isto, seveda še v večji meri, velja za javnost- ker ji prikaz dejanskega stanja na področju poselitve (torej na podlagi meril v tč. 1 izdelanih strokovnih podlag), v tem primeru naselja Štefan, ni bil predstavljen in na razpolago v procesu izdelave OPN, tudi ni mogla reagirati na evidentno anomalijo, ki je v aktu tedaj nastajala.

IV.4- Menimo, da se je prva, izvorna napaka zgodila v točki razpisa za izbiro izvajalca OPN- natančno, projektne naloge zanj. In naslednje od strokovnega nadzora vsebinske (!) kakovosti gradiv v postopku naprej. Če so bila v razpisni dokumentaciji postavljena zgolj merila iz tedaj veljavnih predpisov, potem so ponudniki, upoštevajoč tolerirano prakso na tem področju, pač, v interesu postavitve konkurenčne cene v ponudbi, bili prisiljeni ponuditi minimum obsega glede na take razpisne pogoje- to pa v tolerirani praksi na tem področju pomeni bolj ali manj formalne strokovne podlage- ki dejansko stanje ne prikazujejo in valorizirajo za njihov namen – za kredibilno utemeljitev kasnejših rešitev. Rešitev bi lahko bila, da bi Občina v razpisu opredelila takšne strokovne podlage kot jih je, v interesu in izhodiščnem pogoju kakovosti urejanja prostora, dejansko potrebovala.  

IV.5- Ugotovili smo torej, da akt nima kredibilnega mehanizma utemeljitev rešitev v Odloku, konkretno v tem primeru v prostorsko izvedenih pogojih (PIP) v realnem stanju in težnjah- torej v strokovnih podlagah. Če držijo naše zelo verjetne hipoteze, izdelovalec jih tudi če bi hotel, ni mogel izvesti- ker, kot smo ugotovili, takih strokovnih podlag v razpisnih pogojih, ni mogel pripraviti.

Povzetek kot izhodišče izboljšanja stanja

Občina bi lahko z naročilom OPN lahko zahtevala dovolj kakovostne strokovne podlage in v nadaljevanju vztrajala na utemeljitev rešitev v PIP v OPN. Kakovost je na tem področju mogoče zagotoviti, poleg sklicevanja na predpise, z razširitvijo opredelitve zahtev, vsekakor pa na vztrajanju na vsebinski kakovosti, ne le formalni. Trdimo, da v teh okoliščinah, ob spoštovanju elementarnih strokovnih standardov, v tem primeru tako kapitalna anomalija ne bi bila mogoča. Ključno pa je, da bi Občina, ki je tedaj, poudarjamo, ravnala v skladu s tedaj prevladujočo prakso v RS in siceršnjim nespornim trudom akterjev, iz tega primera uspela izvorne razloge stanja na področju urejanja prostora (kar kaže realnost v prostoru), v nadaljnih procesih preseči – za dosego splošno družbenih meril kakovosti grajenega okolja iz dejanskih razmerij v prostoru, ki jih je posvojilo tudi prevladujoče javno mnenje.

V.     Skladnost posega z veljavnim SD2OPN Trebnje

(v 79. 89., 90.,91., 111. 112. členu) 

Slika 3: Lokacija obravnavanega območja

V.1- Iz dejanskega stanja je mogoče ugotoviti, da ima zgrajena stavba etažnost K+P+1+2+M+2M. Glede na 111. in 112. člen OPN ugotovimo, da ta za območje (b+v) opredeljuje najvišjo možno etažnost K+P+1+2+M. Mansarda je po 89. in 91. členu Odloka lahko izvedena v dveh nadstropjih, pri tem pa velja, da mansarda ni polna etaža. To pomeni, da je to še vedno le ena etaža mansarde in ne tudi bivalna etaža mansarda nad spodaj opredeljeno etažo - mansardo. Glede na streho dvopanico s slemenom v smeri daljše stranice (v smeri V-Z), katere kot znaša 38̊, je dopustni kolenčni zid v maksimalni višini 1,6 m ("Priloga k Odloku, Obrazložitev višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu). Glede na pridobljene načrte je iz prerezov ugotoviti, da je višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu nižjega dela stavbe višja za 0,76 m in tako znaša 2,36 m, osrednji del stavbe pa ima višino polne etaže mansarde- kar torej tudi ni v skladu z OPN. Iz višine objekta in pregledom dejanskega stanja je moč ugotoviti, da je dodatna mansarda nad mansardo 1 najbrž tudi izvedena, saj ima mansarda 1 okna na fasadah, dodatna mansarda pa kot strešna okna, čeprav le-ta v prejeti dokumentaciji niso prikazana (PGD januar 2018, DGD november 2019). Prikazana pa so bila le v dokumentaciji DGD marec19, katero je upravna enota že zavrnila kot neustrezno.

Citati iz OPN Ur.l. 50/13:

89. člen

višina objektov

(1) Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za

• oblikovanje v ureditvenih enotah.

(2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posameznevrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka.

Obrazložitev:

Z etažnostjo objektov se določa višina objekta. Za kalkulativno višino etaže je pri stanovanjskih objektih uporabljena

h=3m. Kot polne etaže se razume: K- klet, P-pritličje, 1-nadstropje. M - mansarda ni polna etaža.

Slika 2: Skica iz obrazložitve 89. člena (št. Ur.l. 50/13)

91. člen

mansarda in podstrešni prostori

Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino

objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov.

111. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)

V ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje blokov velja:

– faktor zazidanosti (FZ) 0,3

– faktor izrabe (FI) 1,8

– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom

– višina: največ K+P+4+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom

– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt

– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove

– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt

– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

112. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI IN VAS (b+v)

V ureditveni enoti bloki (b) in vas (v) za oblikovanje veljajo določbe za vas (v) in za bloki (b) z dopustno etažnostjo do

K+P+2+M.

V.2- Gradbeno dovoljenje z dne 6.7.2018, s številko 351-257/2018-17, glede na veljavni OPN, obravnava stavbno K+P+1+2+M s frčadami umeščenimi v mansardo. OPN dolžino frčad posebej ne opredeljuje. Priložene grafične priloge (grafična priloga situacije) za omnenjeno gradbeno dovoljenje, nakazuje streho brez strešnih oken nad mansardo, mansarda je zaključena z nepohodnim stropom. Iz grafičnih prilog ter dejanskega stanja lahko razberemo, da stavba ni narejena po veljavnem gradbenem dovoljenju.

V.3- Spremembe, ki jih DGD november 2019 prav tako ne zajema in ne prikazuje druge mandarde nad opredeljeno mansardo in ne strešnih oknen v mandardi M2, pač pa predvideva dodatno frčado na sredi severne fasade objekta in francoske balkone na čelnih fasadah, navedeno je sicer skladno z 111. členom OPN, vendar pa ne velja za objekte, ki niso skladni z OPN.

V.4- V Odločbi iz dne 27.1.2020 s številko 351-728/2019-22, ki se nanaša na DGD november 2019 na četrti strani, v zadnjem odstavku Odločbe, da se sprememba GD nanaša izključno na spremembo zaradi sprememb med PGD in PZI, vendar pa to ne drži. V DGD torej niso prikazane ugotovitve iz 1. in 2. točke poglavja "Preveritve skladnosti".

V.5- Iz ogleda zgrajene stavbe iz javnega prostora ugotovimo oziroma sklepamo, da so stanovanja tudi v kleti v vzhodnem delu stavbe. Klet je dovoljena, če je ta v celoti vkopana ali če podzemna etaža sega 1/2 etaže nad teren. Po OPN bivanje v kleti ni določeno, iz tega zato izhajamo, da je le-to dovoljeno. Za ugotovitev delanskega stanja višine kleti je potrebno izvesti komisijsko meritev. V kolikor bo ta presegala 1,4 m  se klet umešča pod etažo pritličja.

Citati iz OPN Ur.l. 50/13

90. člen

klet

(1) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.

(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.

(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4m, manjši odmik od zgoraj navedenega odmika (4m) je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.

(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.

(5) Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih:

– če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oz. najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže.

– v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.

(6) Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.

79. člen

(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.

(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:

– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,

– dozidave, nadzidave niso dopustne,

– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,

– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.

(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:

– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,

– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,

– dopustna je podkletitev objekta,

– izjemoma so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev

z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,

– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.

Preliminarna sklepna ugotovitev o skladnosti gradnje

Iz navedenega lahko ugotovimo, da stavba ne ustreza merilom OPN in prav tako ne ustreza Gradbenem dovoljenju izdanem julija 2018. Prav tako pa na podlagi 79. člena"Tolerance glede namenske rabe prostora" ugotovimo, da glede na neskladnost objekta z OPN v (2) točki dozidave niso dopustne.

pripravila: Jože Slak univ.dipl.inž.arh in Špela Pogorelčnik, mag.inž.arh.(UN)

STRUKTURA,arhitekturna delavnica forme/vsebine