Poslovna stavba TEM Čatež je večkrat nagrajena stvaritev arhitektov Blaža Budje, Roka Jereba in Nine Majoranc, tudi nagrajencev Prešernovega sklada leta 2021.

Novi del so naslonili na starega iz 80. let in v kotu združitve ustvarili javni vstop v stavbo z manjšim trgom; prej je bilo tu parkirišče. FOTO: Blaž Budja

Arhitekturni opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamujejo raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti, ki jih povezujejo vpetost v lokalno okolje, občutljivost za kontekst, material, detajl, še posebej pa občutljivost za uporabnika. To so odlike, zaradi katerih so si Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc prislužili nagrado Prešernovega sklada za Materinski dom v Ljubljani in Poslovno stavbo TEM Čatež.

»Že ob ustanovitvi biroja leta 2007 sva se odločila, da se bova posvetila projektom, ki nama bodo nekaj pomenili. V kraju z dvema cerkvama in tremi zvoniki, dvema gostilnama in avtobusno postajo smo se trudili predvsem, da s povečanjem tovarniške stavbe ne bi preglasili male vasice,« sta ob novici o visokem odlikovanju poudarila Blaž Budja in Rok Jereb, ustanovitelja biroja Jereb Budja arhitekti.

Arhitekturni opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamujejo raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti, ki jih povezujejo vpetost v lokalno okolje, občutljivost za kontekst, material, detajl, še posebej pa občutljivost za uporabnika. To so odlike, zaradi katerih so si Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc prislužili nagrado Prešernovega sklada za Materinski dom v Ljubljani in Poslovno stavbo TEM Čatež.

»Že ob ustanovitvi biroja leta 2007 sva se odločila, da se bova posvetila projektom, ki nama bodo nekaj pomenili. V kraju z dvema cerkvama in tremi zvoniki, dvema gostilnama in avtobusno postajo smo se trudili predvsem, da s povečanjem tovarniške stavbe ne bi preglasili male vasice,« sta ob novici o visokem odlikovanju poudarila Blaž Budja in Rok Jereb, ustanovitelja biroja Jereb Budja arhitekti.

 Pri izboru materialov bi bili lahko skromnejši, a niso želeli najcenejše stavbe, ampak najboljšo. V valoviti steni iz hrastovega furnirja se skrivajo omare. FOTO: Blaž Budja

»Pri projektu smo imeli v mislih predvsem to, da je tovarna središče življenja lokalne skupnosti, da je podpornica tamkajšnjih športnih in kulturnih društev, zato smo poudarili njen javni značaj. Ni ograjena, vsakdo lahko pride do stavbe in vanjo pokuka, navsezadnje se pred njo starejši najstniki učijo šofiranja,« opisujeta njen značaj. Prepričana sta, da se podjetje z novo arhitekturno podobo tudi poslovnim partnerjem, naročnikom oziroma kupcem lahko predstavlja kot resnejši partner.
Temu prikimava direktor in večinski lastnik podjetja TEM Čatež Andrej Bajuk.

»Zdaj radi povabimo k nam arhitekte, trgovce in električarje, lepše lahko predstavljamo, kaj delamo in kako, v lepih prostorih se ustvarijo lepši vtisi. Kadar gostimo poslovne partnerje, jih na kosilo ne povabimo v bližnjo gostilno, ampak v jedilnico v naši stavbi, rečemo ji kar restavracija,« našteje nekaj pozitivnih plati premišljene arhitekturne pridobitve. Opisuje jo kot nekakšno vozlišče prijetnih srečanj in praznovanj, najrazličnejših dogodkov, tudi obiska dedka Mraza in obdaritve otrok, česar pa med epidemijo ne morejo uresničiti tako kot v zadnjih dveh letih.

Za rešitev biroja Jereb in Budja arhitekti se je odločil najprej zaradi njihovega načrta umestitve v prostor, ki je bila najbolj diskretna, neizstopajoča, poleg tega so predvideli, kako bi se tovarna lahko širila. »Ocenili smo, da so primerni sogovorniki tudi zato, ker so mladi in že imajo kaj pokazati. Ko smo jih spoznali, pa smo hitro našli skupni jezik, pogovori so bili sproščeni, kar je na splošno pomembno pri poslu. A naj poudarim, da se za gradnjo nismo odločili zato, da bi pobirali nagrade, ampak da bi se mi, zaposleni, v njej dobro počutili. To, da jo je kot kakovostno prepoznala tudi strokovna javnost, je prišlo za zraven,« pravi.

Prednosti nove stavbe so se pokazale tudi med epidemijo, ko so v proizvodnem delu (zaposleni, ki lahko, trenutno delajo na daljavo) zaradi večje prostornosti lahko zagotovili večjo varnostno razdaljo. »Do oktobra nismo imeli okužb, za tiste, ki so se pojavile, pa se je izkazalo, da so se v 80 odstotkih zgodile zunaj delovnega okolja. In lahko se pohvalimo, da bomo letošnje leto zvozili celo uspešneje od pričakovanj, saj je gradbeništvo dejavno kot že dolgo ne,« je še povedal Bajuk.