Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
6°C
JUTRI
16°C
-1°C
Oceni objavo

Novogradnja – klasična ali pasivna hiša

Ko se odločamo za gradnjo nove enodružinske hiše se moramo že takoj na začetku odločiti, kako zelo energetsko učinkovita bo. Predpisi, ki urejajo energetsko učinkovitost stavb so že zelo strogi, v prihodnosti pa se bodo še zaostrili, pasivna gradnja pa postaja čedalje ugodnejša.

Kaj sploh je pasivna hiša? Iz imena sklepamo, da bi to morala biti hiša, ki ne potrebuje nobene dodatne energije, saj toliko kot jo porabi tudi sama ustvari. Izraz je že precej star, vendar zelo razširjen. Strokovno se v zadnjem času raje uporablja skoraj nič energijska stavba (skrajšano sNES), ki pravilneje označuje energetsko bilanco takšne stavbe – hiša ne porabi skoraj nič energije. Seveda je skoraj nič precej raztegljiv pojem, s tem pa poimenujemo stavbe, ki imajo letno porabo energije za ogrevanje do 15kWh/m2 letno, oziroma se uvrščajo v A1 in A2 energetski razred glede na energetsko izkaznico.

Stavba, ki je zgrajena po sedanjih predpisih, bo verjetno dosegla razred B s porabo okoli 30kWh/m2 letno. V primerjavi s klasično grajeno stavbo brez toplotne izolacije (takšna je večina enodružinskih hiš, zgrajenih v drugi polovici prejšnjega stoletja), ki se uvršča v energijski razred F (poraba energije za ogrevanje nad 150kWh/m2 letno), je to izredno malo, vsaj petkrat manj! Ali če povemo po domače, če za ogrevanje 100m2 bivalne površine stare, neizolirane hiše porabimo letno 1500l kurilnega olja, bomo za enako površino v novi hiši, ki je zgrajena v skladu s sedaj veljavnimi predpisi, porabili le 300l, v hiši, ki je grajena v skoraj nič energijskem standardu pa še vsaj pol manj, ne več kot 150l na leto.

Kakšne pa so bistvene razlike pri gradnji?

Tudi sNES je lahko klasično grajena iz opeke in betona, čeprav je večina sedaj zgrajenih hiš montažnih, celo lesenih. Uporabljeni materiali morajo biti boljši, posebej zasnovani za pasivno gradnjo, predvsem je nujna natančnost pri izvedbi.

Pri oblikovanju so sNES manj členjene, saj vsak vogal predstavlja toplotni most, kjer izgubljamo toploto.

Neogrevani prostori, kot so kleti, garaže in shrambe so praviloma v ločenem objektu, prostori, ki se ogrevajo so dobro izolirani iz vseh strani.

Pri standardni gradnji največ toplote izgubljamo skozi balkone, pri pasivni gradnji se konstrukcijo balkona loči od osnovne konstrukcije stavbe, da do toplotnega mosta ne pride.

Pomemben element so okna, ki jih pri pasivni gradnji v veliki meri orientiramo na jug, tako da čim bolj izkoristimo sonce, predvsem za ogrevanje v prehodnih obdobjih (spomladi in jeseni).V poletnem času je seveda potrebno senčenje, obvezno z zunanje strani, lahko z žaluzijami, roletami, tendami…

Nujna je vgradnja prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), saj bi sicer s prezračevanjem prostorov v zimskem času izgubili preveč toplote. Prezračevalne sisteme je sicer smiselno vgraditi v vsako stavbo, ki ima sodobna, dobro zatesnjena okna, saj do nekontrolirane izmenjave zraka ne prihaja, pravilno prezračevanje pa poleg velikih toplotnih izgub zahteva tudi precejšnjo doslednost (vsaki dve uri odpremo okna za 5min). sNES morajo biti še posebej dobro zatesnjene, kar se preverja tudi z Bloer door testom.

V sNES praviloma uporabljamo obnovljive vire energije (toplotna črpalka, lesna biomasa), čeprav to ni nujno, ravno tako ni nujna izgradnja fotovoltaične elektrarne za preskrbo z električno energijo, čeprav bi s tem popolnoma pokrili vse potrebe po energiji. Zaradi manjših potreb po toploti se praviloma uporabljajo ploskovna ogrevala z nizkotemperaturnimi režimi, pri zelo učinkovitih stavbah pa ogrevalnega sistema celo ne potrebujejo – za ogrevanje v največjem mrazu zadošča že ogrevanje zraka v prezračevalnem sistemu.

Za sNES je tudi značilno, da za pripravo tople sanitarne vode porabimo več energije, kot za ogrevanje stavbe.

Kljub temu, da pri sNES porabimo za ogrevanje pol manj energije kot pri predpisani zgradbi, pa razlika v ceni energenta zaenkrat ne opravičuje višje cene gradnje, zato so na voljo tudi nepovratne spodbude Ekosklada, ki v splošnem izenačijo to razliko. Skoraj nič energijsko hišo si torej s subvencijo Ekosklada lahko postavimo za enako ceno, kot bi nas stala klasična hiša, s takojšnjimi prihranki pri energiji za ogrevanje.

 

 

Za podrobnejše informacije o obnovljivih virih energije, učinkoviti rabi energije in subvencijah ter kreditih Ekosklada se lahko oglasite tudi v brezplačni energetsko svetovalni pisarni mreže Ensvet  v Trebnjem, na Golievem trgu 5 (občinska stavba, pisarna številka 10), vsako sredo med 15.00 in 19.00. Na svetovanje se predhodno obvezno prijavite na 07 348 11 12 ali na ensvettrebnje@gmail.com

 

Marjeta Zupančič Meglič

Neodvisna energetska svetovalka mreže Ensvet*

* Več o mreži ENSVET, spodbudah in kreditih Eko sklada za okoljske naložbe tudi na www.ekosklad.si.

 

 

Svetovalci mreže Ensvet bomo med 14. in 22. oktobrom

izvedli teden brezplačnega energetskega svetovanja,

prisotni bomo v večjih trgovskih centrih z gradbenim

materialom po celi Sloveniji, 20. in 21. oktobra tudi

v novomeškem Merkurju, kjer nas lahko poiščete

s svojimi vprašanji.

Več na: https://ensvet.ekosklad.si/tbes17/

Oglejte si tudi