Občina Trebnje in TD Trebnje sta 21. 6. 2022 v sklopu projekta »Oživitev življenja ob in v reki Temenica« (akronim: RUSALKA) organizirala in izvedla prvo delavnico z deležniki na področju varovanja okolja in razvoja zelenega turizma. Prva delavnica je nosila naslov Trajnostno upravljanje kraške Temenice in njenega obvodnega prostora, v nadaljevanju pa predstavljamo nekatere izmed bistvenih izsledkov le-te. 

Delavnice se je udeležilo 25 udeležencev, predvsem pa je bilo pri zasnovi in izvedbi pomembno sodelovanje strokovnih sodelavcev Oddelka za geografijo Filozoske fakultete Univerze v Ljubljani. 

V okviru operacije Oživitev življenja ob in v reki Temenici (RUSALKA) želimo spodbujati aktivno sodelovanje občanov pri varovanju okolja in ohranjanju narave. Kot pomembne deležnike v prostoru jih želimo opremiti z razumevanjem delovanja vodnega in obodnega prostora. Z nizom izobraževalnih in ozaveščevalnih delavnic bomo predstavili hidrogeografske značilnosti tega enkratnega kraškega sveta, vidike upravljanja občutljivega obvodnega prostora, pomembne naravne in druge značilnosti pokrajine, hkrati pa bomo s participativnim pristopom iskali pomembna lokalna znanja in jih vključili v pripravo gradiv za vzpostavitev treh e-vod(e)nih izletov v porečju Temenice.

Na prvi delavnici smo naslovili potrebo po trajnostnem upravljanju kraške Temenice in njenega obvodnega prostora. Z analizo različnih podatkov in prostorskih baz ter podrobnim terenskim raziskovanjem lahko med glavne ugotovitve nanizamo:

• V njenem porečju je zaradi prevladujoče vodoprepustne karbonatne matične podlage malo površinskih tekočih voda, rečni pretok pa je zelo majhen. Zato ima Temenica manjše samočistilne sposobnosti, s tem pa je povečana tudi njena občutljivost za onesnaževanje.

• Ena od pomembnih in s številkami podrtih ugotovitev je tudi splošno upadanje srednjih letnih pretokov, ki pa ni značilno le za reko Temenico, ampak za večino slovenskih rek, pri čemer gre v večji meri za posledico podnebnih sprememb, pogojenih s segrevanjem ozračja in posledično večjim izhlapevanjem. Srednji letni pretok se je na Temenici v obdobju 1991–2020 zmanjšal za okoli 20 % na komaj na 0,72 m³/s. Posledično se vodotok danes sooča z izzivi, ki slabijo njegovo vitalnost in samočistilne sposobnosti.

Slika 1: Srednji letni pretoki na Temenici (vodomerna postaja Rožni Vrh) v obdobju med 1956 in 2020.

• Neusklajenost in predvsem nedomišljenost nekaterih aktivnosti (rabe vode in obrečnega prostora) povzroča še dodatno škodo naravnim elementom v prostoru ter zmanjšuje turistično-rekreacijski potencial območja.

• Na osnovi najnovejših terenskih raziskav in rezultatov serije meritev fizikalno-kemijskih lastnosti voda v porečju bomo lahko bolj usmerjeno razpravljali o obstoječih rabah ter možnostih za bolj trajnostno upravljanje obvodnega prostora. Od februarja 2022 enkrat mesečno potekajo meritve (v okviru magistrske naloge) in iz nabora analiz različnih parametrov kakovosti vode je razvidno, da se onesnaženost vode po toku navzdol stopnjuje, se pa po drugi strani voda nekoliko očisti, ko ponikne v kras. Takšno dinamiko deloma lahko pripišemo procesom samočiščenja vode, deloma pa dotoku večje količine kraške podzemne vode z območja, ki je poraščeno z gozdom in večinoma neposeljeno.

Slika 2: Na prikazanih lokacijah bodo eno leto potekale meritve izbranih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode. Točke 7, 8 in 9 so na območju Trebnjega.

Slika 3: Med izbranimi parametri kakovosti se npr. pri fosfatih vidi izrazito povečanje vrednosti na območju Trebnjega, dolvodno pa se stanje nekoliko izboljša.

(Vir: Manca Dečman, 2022).

V okviru dogodka smo izpostavili le izbrane izzive in zaznane probleme, hkrati pa že podali predloge za nekatere na naravi temelječe rešitve – torej tiste, ki iz narave posnemajo procese za potrebe premagovanja izzivov, ki nastanejo pri upravljanju s prostorom in hkrati prispevajo k trajnostnemu razvoju. V prihodnje bo ne le na ravni občine ampak tudi širše v regiji (in morda celo ob pomoči države) potrebno iskati rešitve povezane z ohranjanjem količine vode in njeno bolj smotrno rabo.

Slika 4: Primer prikaza v aplikaciji, ki jo bomo v prihodnje vsebinsko in oblikovno še nadgradili.

(Vir: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL, 2022).

Predstavili smo tudi zasnovo aplikacije »TEMENICA«, s pomočjo katere bomo širši javnosti približali značilnosti in posebnosti vodnega in obvodnega prostora Temenice. Študenti magistrskega študija geografije Filozofske fakultete so na območju Trebnjega (od Štefana do Ponikev) kartirali naravne značilnosti vodotoka (prisotnost izvirov, ponorov, obvodnega rastja, stanje rečne struge idr.) ter dejavnosti, ki soustvarjajo obvodni prostor (mlinarska dediščina, območja različne pretekle in sedanje rabe idr.). Vse značilnosti so opisane in predstavljene v prostoru. Gradivo še razvijamo in dopolnjujemo – v prihodnje ga želimo povezati z načrtovanimi e-vod(e)nimi izleti. Javno dostopni podatki bodo prispevali k samostojnemu in enostavnemu raziskovanju obvodnega prostora, širši javnosti pa ponudili podrobnejši vpogled v značilnosti reke Temenice. Za trajnostno upravljanje občutljivega obvodnega prostora je namreč pomembno dobro poznavanje in upoštevanje naravnih značilnosti ter procesov, ki ta prostor sooblikujejo in spreminjajo.

Kraške poteze Temenice in njena razmeroma dobro ohranjena naravna struga s poplavno ravnico, pretekle dejavnosti in druge značilnosti območja prispevajo k edinstvenosti tega prostora in zato se ponujajo številne priložnosti za izobraževanja lokalnega prebivalstva ter razvoj različnih oblik dnevne rekreacije in drugih oblik mehkega, trajnostnega turizma.

Fotografija iz delavnice

Foto: Arhiv Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL, 2022.

Operacijo Oživitev življenja ob in v reki Temenici (akronim: RUSALKA) je vodilni partner Občina Trebnje s partnerji Osnovno šolo Trebnje, Turističnim društvom Trebnje in podjetjem Cementni izdelki Gorec d.o.o. uspešno prijavil na 1. Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Suhe krajine, Temenice in Krke v letu 2021 in sklenil pogodbo o sofinanciranju operacije s posredniškim organom Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Mateja Zupančič, Občina Trebnje
Barbara Lampič, Sara Mikolič, Tajan Trobec, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani