Zaradi odličnega odziva za organiziran ogled predstave ČEVLJAR BARON 

smo rezervirali vstopnice še za ponovitev predstave v PETEK, 9. avgusta 2024, ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. 

CENA:  31,00 EUR (vključuje vstopnico in prevoz) Plačilo je možno po predračunu ali z gotovino na avtobusu.

19:00     Šentrupert – na trgu

19:10     Mokronog – avtobusna postaja

19:20     Mirna – avtobusna postaja

19:30     Trebnje – avtobusna postaja

PRIJAVE zbiramo NA POVEZAVI: 2. skupina - Ogled predstave Čevljar baron - 9. 8. 2024 (google.com)

do vključno ČETRTKA, 1. avgusta 2024, oz.do porabe rezerviranih vstopnic.  

O predstavi:

Rudolf Hahn, avtor gledališke predstave s petjem Čevljar baron, je to komedijo napisal v nemškem jeziku. Besedilo je prevedel Jakob Alešovec, pisatelj, dramatik, satirik in novinar. Tudi Alešovec, rojen v Skaručni pri Ljubljani, bi moral opravljati čevljarski poklic, tako so želeli njegovi starši, a mu je ob pomoči dobrotnikov uspelo zaključiti ljudsko šolo v Kamniku in nadaljevati šolanje v Ljubljani. Besedilo komedije mi je v roke prišlo pred četrt stoletja. Predstava se mi je zdela zanimiva in primerna za izvedbo na našem odru. Takratna uprizoritev je bila uspešna, zato ni naključje, da ponovno prihaja na studenški oder, in sicer v okviru 24. Kulturnega poletnega festivala Studenec. S priredbo besedila, prepesnitvami ter s pretežno drugimi igralci in pevci bo predstava zaživela na novo. Pod glasbo se bo tokrat podpisal Slavko Avsenik ml.

Zgodba se odvija ob koncu 18. stoletja, ko so baroni še posedovali gradove in graščine. Z nekaj nostalgije bo ob pogledu na malo čevljarsko delavnico s prijetnim vonjem po boksu in smoli mnoge gledalce spomin odnesel v mladostne dni – na sicer težje, pa vendar lepe čase. Pred 26 leti, v času naše prve uprizoritve, je bilo na deželi in v mestih še kar nekaj čevljarskih delavnic, danes pa je le tu in tam kakšna manjša, ki služi malenkostnim popravilom.

Avtorjev namen ob ustvarjanju te komične predstave prav gotovo ni bil le povzdigovati in častiti čevljarskega poklica. Z veseloigro je želel opozoriti na velike razlike med ljudmi v tistem času. Na eni strani sta bila bogastvo in razkošje, na drugi pa siromašni ljudje, ki so se trudili za preživetje in bili kljub vsemu srčnejši in poštenejši. Komedija s petjem in plesom je po idejni zasnovi avtorja zelo blizu Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V predstavi se srečujeta dva družbena sloja: obrtniško-meščanski in vzvišeni plemiški. Nace, čevljar baron, mirno prepusti baronstvo drugemu in se s svojimi drugačnimi vrednotami posveti čevljarski obrti in poštenemu delu ter ljubezni svoje Maričke, ki jo srčno ljubi.