Po javnih evidencah in virih so v Trebnjem Kolodvorsko ulico dobili 14. decembra 1972, z Odlokom o določitvi in poimenovanju ulic v naselju Trebnje. V Sloveniji ima Kolodvorsko ulico 24 krajev, 17 krajev ima Kolodvorsko cesto in en kraj (Nova Gorica) Kolodvorsko pot. Kolodvorska ulica v Trebnjem obsega le 3 hišne številke, na njej domuje Železniška postaja Trebnje, bar Pr'Cukru in stavba s skladiščnimi prostori. V neposredni bližini železniške postaje stoji parna lokomotiva iz leta 1922.

Glavni (železniški) kolodvor je Trebnje dobilo 7. aprila 1894 z otvoritvijo dolenjske proge od Ljubljane do Novega mesta. Časnik Slovenec je 1. junija poročal: »Posebno sijajen je bil sprejem v Trebnjem, katerega je oskrbel slavnostni odbor. Neštete množice ljudstva zbrale so se na kolodvoru, šolska mladina, ženske v narodni noši itd. Župan trebanjski v lepih in krepkih besedah pozdravil sekcijskega načelnika, izvažajoč veselje Dolenjcev, da se jim je otvorila železnica in upanje, da bo železnica prebivalcem v gmotno korist. Slavnostni odbor postregel je na kolodvoru udeležencem z izvrstno dolenjsko vinsko kapljico raznih letnikov, katero so natakale postrežljive Trebanjke«.

Prva prizadevanja za izgradnjo proge Ljubljana - Karlovac so se začela po letu 1864, ko so bile že zgrajene glavne prometne proge Dunaj - Trst, Zidani Most - Sisak in Maribor - Celovec. Vladna komisija je aprila 1891 začela obhod trase. Koncesijska listina za gradnjo dolenjskih prog je bila objavljena v Wiener Zeitung, 16. decembra 1891. Postopek na terenu so začeli 29. marca 1892 v Ljubljani in končali 29. aprila istega leta v Straži. Odsek Grosuplje - Novo mesto so začeli graditi 29. septembra 1892 na postaji Novo mesto (Bršljin). Postaja Trebnje je cepna postaja, od tu vodi proga proti Sevnici, katere prvi odsek proti Krmelju je bil zgrajen leta 1908. Leta 1931 so zgradili še en tir in vojaško klančino. Vse objekte so leta 1937 elektrificirali. V vojni porušeno postajno poslopje, so slovesno otvorili 26. oktobra 1958. Na postaji je tudi nekaj industrijskih tirov.

Že v rimskem času je bilo na območju Trebnjega naselje, ki je bilo del cestne državne mreže, ki je povezovala Akvilejo z Balkanom. Obenem je bilo prav na tem mestu razpotje, na katerem se je magistrala križala z lokalnimi potmi po Mirnski dolini proti dolini Save in naprej proti severu proti noriški Celeji. Proti jugu je bila naselbina s krakom reke Temenice (tudi z imenom Prečna) povezana z dolino Krke. V Antoninskem itinerarju z začetka 3. st. je postaja zapisana kot Praetorium Latovicorum z navedenima razdaljama 34 milj od Emone (današnje Ljubljane) in 31 milj od Nevioduna (današnje Drnovo). V srednjem veku je na Dolenjskem kot prometnica prevladovala smer Zagreb - Novo mesto - Trebnje - Ljubljana. Nakazuje jo že ustanovni privilegij Novega mesta iz leta 1365. Po tej poti so prevažali tkanine, oblačila, slanike, kovano železo, vosek, med, kože, živino in žito. Tu so potekale tudi poštne komunikacije, do leta 1606 predvsem vojnopoštnega značaja. Poštno postajo v Trebnjem je prikazal Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in o njej zapisal, da gre vsak teden pošta proti Ljubljani in Karlovcu. Ob postajah, na katerih so se sprva ustavljali jezdeci in vozovi, nato pa tudi poštne in druge kočije, so se odprle tudi furmanske gostilne, ki so popotnikom nudile okrepčilo in prenočišče.

Literatura:

Kosi, M. Potujoči srednji vek (1998). Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC.

Pošta na slovenskih tleh (1997). Maribor : Pošta Slovenije.

Otvoritev dolenjske železnice. V: Slovenec. Letn. 22, št. 123 (1. jun. 1894), str. 1.

Bavec, U., Guštin M., & Modrijan, Z. (2024). Zavetni daritvi v Pretoriju Latobikov (Trebnje). Arheološki Vestnik, 75, 245–272. https://doi.org/10.3986/AV.75.08

Pogostost ulic. Dostopno na spletni strani: https://www.stat.si/

Odlok o označevanju ulic, cest in trgov v naselju Trebnje. Skupščinski Dolenjski list Letn. 9, št. 23 (14. dec 1972), str. 144. Dostopno na spletni strani: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHJYEHN9

Pripravila: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje