V Sloveniji je po Matiji Gubcu poimenovanih 6 cest (med drugim tudi v Trebnjem in Mokronogu), trg v Krškem in 34 ulic.

Po javnih evidencah in virih so v Trebnjem pridobili Ulico Gubčeve brigade leta 1972 z Odlokom o označevanju ulic, cest in trgov v naselju Trebnje. Leta 1994 so jo z Odlokom o določitvi in preimenovanju ulic v naselju Trebnje preimenovali v Gubčevo cesto. Ima 49 hišnih številk, na njej se nahaja tudi nekaj stavb, ki sodijo med nepremično kulturno dediščino, kot so Tomičeva hiša, Pavlinova gostilna, vili na Gubčevi cesti 16 in 20 in še nekatere druge. Poleg njih se, v skladu z Urbanističnim načrtom mesta Trebnje, nahajajo tudi storitvene in oskrbne dejavnosti (trgovine, pekarne itd.).

Ambrož (Matija) Gubec je bil voditelj hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1572–1573. Okoli leta 1560 je bil podložnik Ferenca Tahija v Hižakovcu na gospostvu Stubica. Kmetje so ga zaradi njegovih nadpovprečnih sposobnosti in hrabrosti hitro izbrali za voditelja, kmalu je postal najvplivnejši vodja kmečkega upora.

por se je začel aprila 1572 na treh gospostvih hrvaško-štajerskega graščaka Ferenca Tahija. Zajel je zlasti Hrvaško Zagorje in ozemlje južno od Save do Jastrebarskega in Draganićev, jugovzhodno spodnjo Štajersko in del Dolenjske. Načrt upornih kmetov je bil odpraviti oblast zemljiške gospode in ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu, pod katerim naj bi kmetje sami pobirali davke in skrbeli za obrambo proti Turkom, pokorni pa bi bili samo kralju in nadvojvodi. Oboroženi upor se je začel 29. januarja 1573, že čez 12 dni pa so uporniki doživeli dokončen poraz. Po porazu kmečke vojske v slovenskih deželah pod vodstvom Elije Gregoriča ter v pokrajinah južno od Save pod vodstvom Ivana Pasanca, je bila 9. februarja 1573, v odločilni bitki pri Stubičkih Toplicah, poražena tudi kmečka vojska pod Gubčevim poveljstvom. Po porazu je bil Gubec ujet in odpeljan v Zagreb, kjer so ga, po obsodbi hrvaškega bana in škofa Jurija Draškovića, 15. februarja 1573 kruto mučili in javno usmrtili.  

Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko - hrvaški ljudski junak. Med drugo svetovno vojno so po njem poimenovali tudi Gubčevo brigado, ki je delovala predvsem na Dolenjskem (Temeniška dolina, Suha krajina, Novo mesto).

Pripravila: Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje