ZORANOM REMICEM
Kašna je bila vaša pod do direktorja zavoda?
Moja poslovna pot do direktorja zavoda sega v leto 1999, ko sem se v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob zaposlil kot paznik (od l. 2008 se uporablja terminologija pravosodni policist). Nadalje sem napredoval v vodjo skupine paznikov v 4. oddelku obsojencev, leta 2010 sem napredoval v vodjo 4. oddelka obsojencev, šest let kasneje sprejel izziv vodenja mladoletniškega zapora v Celju, na Dob pa sem se kot direktor zapora vrnil leta 2020. V zaporskem sistemu sem zaposlen skoraj 23 let.
Kako poteka vaš delovni dan?
Poklic je tako raznovrsten in zanimiv, da je točen delovni dan težko opisati. Gre za sprejemanje odločitev glede obravnave obsojencev, delovanja samega zapora, koordiniranje dela med službami, sodelovanje z zunanjimi institucijami, vodenje različnih sestankov, od katerih je specifičen vsakodnevni jutranji, ko s sodelavci pregledamo dogajanja za pretekli dan in se dogovorimo o aktualnih vsebinah ter načrtih za tekoči delovni dan. Občasno opravim tudi obhode po zavodu, nadziram delo zaposlenih in opravljam razgovore z obsojenci.
Kateri dnevi v tednu so vam najtežji in zakaj?
Nimam specifično izbranega dneva v tednu, ki bi bil po delu najtežji. Najtežje je takrat, ko se soočamo s kakšnimi organizacijskimi težavami ali ko rešujemo zapletene izredne dogodke. Delo je tako dinamično, da praktično vsak dan predstavlja izziv.
Ste na čelu zavoda oz. največjega zapora v državi. Koliko obsojencev trenutno prestaja kazen v vašem zavodu na Dobu in tudi na Puščavi?
Zavod za prestajanje kazni zapora se deli na zaprti del s kapaciteto 468 obsojencev, Odprti oddelek Slovenska vas s kapaciteto 70 obsojencev in Odprti oddelek Puščava s kapaciteto 21 obsojencev. Trenutno je na prestajanju zaporne kazni v sklopu celotnega zavoda 575 obsojencev. Zaprti del je sestavljen iz 6 oddelkov oz. stavb, od katerih se v enem oddelku izvaja poseben strožji režim, 3 oddelki so starejši in za te so značilne skupinske sobe, 2 oddelka pa sta bila zgrajena in naseljena v letu 2011 in sta modernejša. Vsebujeta pretežno samske sobe in omogočata kvalitetnejše bivanje.
Kako ste se prebijali skozi kovid krizo, saj so se ukrepi nenehno spreminjali?
To je bil kar zajeten organizacijski zalogaj. Težko je nadzorovati širjenje virusa, saj so obsojenci nameščeni večinoma v skupinskih sobah. Prilagajali smo se ukrepom Vlade RS, upoštevali priporočila in odloke, vzpostavili sive in rdeče cone v zavodu ter se kasneje poslužili tudi nekaterih zakonskih možnosti (prepoved obiskov, prekinitve kazni, predčasni odpust, zamrznitev sodelovanja z zunanjimi institucijami …). Dodatno tveganje je bilo tudi obolevanje zaposlenih in posledično izpad kadra. Sestanke smo pričeli izvajati preko video povezave. Največja težava niso bili samo zaposleni, ki so zboleli, ampak tudi izvajanje karanten v primeru ugotovljenih visoko rizičnih stikov.
K sreči sedaj karanten ni več in v zavodu so trenutno v izolaciji trije javni uslužbenci in en obsojenec. Poleg priporočil NIJZ ni dodatnih posebnih ukrepov, ki bi se jih posluževali. Tudi v drugih zavodih je podobno. Zaposleni in obiskovalci morajo izpolnjevati pogoj PCT kakor tudi obsojenci, ki pridejo na prestajanje zaporne kazni.
V prvem valu epidemije je bilo na prekinitvi prestajanja zaporne kazni 214 obsojencev, 79 jih je šlo na predčasni odpust. Kakšne so te številke danes?
Številke, ki jih navajate (prekinitve kazni, predčasni odpust), so vezane na celoten zaporski sistem – za ukrepe, ki so bili v veljavi do konca meseca maja 2020. V kasnejšem valu epidemije smo se v vseh zaporih v podobni meri znova poslužili enakih ukrepov, ki so bili v interventni zakonodaji določeni do konca meseca marca 2021. Ob izbruhu novega vala jeseni 2021 in do danes pa dodatnih prekinitev kazni in predčasnega odpusta ni bilo, saj so bile tudi okoliščine soočanja z epidemijo bistveno drugačne.
Kakšno je trenutno stanje z okužbami z novim koronavirusom v zavodu?
Za razliko od začetka epidemije v letu 2020 lahko danes z gotovostjo trdim, da imajo zaposleni na voljo vsa potrebna zaščitna sredstva in če ravnajo skladno s priporočili in usmeritvami NIJZ, je možnost za okužbo na delovnem mestu majhna, ni pa izključena, kar velja tudi v vsakdanjem življenju v interakcijah z ljudmi na različnih mestih. Obiski v zavodu potekajo normalno, prav tako obsojenci hodijo na izhode.
Tudi zaposleni se spopadajo iz dneva v dan z novimi preprekami in so nenehno v prvi bojni liniji. Kako je poskrbljeno za njihovo varnost? Kakšen je odnos med pazniki in zaporniki?
Vsi pravosodni policisti so strokovno usposobljeni za opravljanje svojega poklica. Raziskave, ki so bile opravljene v preteklosti, potrjujejo, da obsojenci načeloma ne gojijo zamer do pravosodnih policistov in so zadovoljni z njihovim delom. Seveda so okoliščine različne, saj vsaka prepoved, omejitev in interakcija z obsojencem v takšni situaciji lahko predstavlja konflikt. Od pravosodnih policistov se pričakuje, da so pri opravljanju svojega dela profesionalni, korektni, strokovni, natančni in da se poslužujejo asertivne komunikacije in pri svojem delu uporabljajo pomirjujoč pristop. V okviruzakonskih pooblastil pa lahko uporabijo tudi prisilna sredstva. Zavod pošilja zaposlene na redna izobraževanja in usposabljanja, ki vsebinsko zajemajo tudi segment komunikacije, odnosov, ravnanje v konfliktnih situacijah, tako da se s krepitvijo teh spoznanj in znanj krepi tudi varnost zaposlenih.
Kako je z zdravstveno oskrbo. Ali zdravnik redno prihaja ali le po potrebi?
Zdravstvena dejavnost v zaporu je v domeni javne zdravstvene mreže. Zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost na Dobu zagotavlja ZD Trebnje, ki zagotavlja prisotnost zdravstvenega osebja skladno z normativi in sklenjeno pogodbo.
Kaj pa vera in duhovnost? Se morda tudi pri vas oglasi zaporniški duhovnik?
Obsojencem je v zavodu zagotovljena pravica do veroizpovedi, omogočen jim je dostop tako do individualne kot tudi skupinske verske oskrbe. V zavodu trenutno glede na izkazane potrebe zaprtih zagotavljamo versko oskrbo pripadnikom rimokatoliške cerkve, pravoslavne cerkve in pripadnikom islamske skupnosti. Skladno z možnostmi vsem omogočamo tudi posebno prehrano v času postov. V primeru izraženega interesa se obsojencem preko verskega koordinatorja zagotovi stik tudi z ostalimi predstavniki uradnih verskih skupnosti.
Kakšne so trenutne razmere v zavodu? Je veliko nestrpnosti kot v zunanjem svetu? Slišimo tudi različne zgodbe o dobrodošlicah, ki so jih deležni pedofili. Kaj bi povedali o tem?
Razmere v zaporu so stabilne. Seveda se pojavlja tudi nestrpnost, vendar se na zaznane odklone ustrezno odzovemo. V zadnjem času se srečujemo s porastom tujcev, ki imajo tudi nekoliko drugačne kulturne in socialne navade, kar je zmotilo dosedanjo dinamiko in odnose med obsojenci. Iz tega izhajajo tudi določeni konflikti, ki jih sproti rešujemo. Druga nestrpnost, ki je nekoliko bolj znana, pa je odnos soobsojencev do storilcev kaznivih dejanj, ki so obsojeni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Na vse nestrpnosti se odzivamo s komunikacijo in tudi uvedbo morebitnih varnostnih ukrepov zoper tiste, ki so tako ali drugače nestrpni. Obsojencem, ki pridejo na prestajanje zaporne kazni, svetujemo, da v zaporu ne izpostavljajo svojih osebnih zgodb in dejanj, zaradi katerih so obsojeni.
Kako je s kadri v vašem zavodu?
Odkar sem zaposlen v zaporu, so vedno prisotne težave s pomanjkanjem kadrov. V preteklosti je bila težava, ker nismo imeli dovoljenih kvot za zaposlitev novih kadrov; danes, ko so kvote na voljo, pa ne uspemo zaposliti dovolj ustreznih kadrov.
Katere kadre pogrešate?
Najbolj pereče so zaposlitve pravosodnih policistov, saj ugotavljamo, da je za ta poklic premalo zanimanja. Kot pravijo morebitni kandidati oz. interesenti, delo ni primerno plačano. Vsak kandidat za pravosodnega policista ob zaposlitvi namreč prejema pripravniško plačo, ima pa v delu usposabljanja zagotovljene stroške bivanja in prehrane. Po uspešno zaključenem usposabljanju se sklene zaposlitev za nedoločen čas in takrat napreduje v 24. plačni razred. Tak sistem si želimo v prihodnje spremeniti, da bi bil poklic že z začetnim plačilom bolj zanimiv
Vam primanjkuje še kakšnega kadra?
Res je. Pogrešamo tudi druge profile. Štirikrat smo že ponovili razpis za inštruktorja kuharja, a žal ni prijav. Ponavljamo tudi razpis za inštruktorja kotlarja. Težko je dobiti tudi medicinske sestre, električarje, mizarje, ipd. Vse to predstavlja določeno tveganje, saj za nemoteno poslovanje zavoda potrebuješ vse naštete profile in še več. Ocenjujem, da bo potrebno spremeniti kadrovsko politiko oz. najti način, kako v prvi vrsti pridobiti in nato tudi zadržati v naših vrstah ustrezne kadre ter omejiti fluktuacijo, ki se pojavlja predvsem v prvih letih službovanja.
Menite, da bi samo vodstvo moralo kaj postoriti, da bi se vse postavilo na pravo mesto?
V zadnjih dveh letih je bilo s strani Generalnega urada veliko narejeno za promocijo poklica pravosodnega policista – več na primer sodelujemo na dogodkih, kot so zaposlitveni sejmi, predstavljamo poklic dijakom in študentom z varnostnih izobraževalnih področij. Žal pa se s podobno problematiko srečujejo v vseh zaporih, širše pa tudi v vseh drugih primerljivih poklicih (policisti, vojaki ...). A vendarle ni vse tako slabo.
Katere prednosti bi pri teh poklicih izpostavili?
Kar nekaj jih je. Plača je redna, zaposleni smo vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, kar pomeni, da se bomo lahko prej upokojili in iz naslova težavnosti dela imamo tudi več dopusta. Redna so tudi različna izobraževanja in usposabljanja ter nenazadnje tudi možnosti kariernega napredovanja.
Kakšne pa so zahtevnosti poklicev?
Samo delo res ni enostavno, rutinsko. Potrebno je veliko zbranosti, izrednega pomena je obvladovanje komunikacijskih veščin, včasih je potrebno hitro sprejeti odločitev in odreagirati na pojav, lahko pa je seveda ogroženo tudi življenje in zdravje zaposlenih. Izpostavil bi tudi to, da je razpored dela za pravosodne policiste urejen skladno z zakonskimi okvirji, čeprav delo poteka v neenakomernem delovnem času. To pomeni, da so zagotovljeni vsi počitki, prosti dnevi, nadure pa so ustrezno izplačane.
Vabim vse zainteresirane kandidate, da spremljajo objave prostih delovnih mest v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in se nam pridružijo. Poklic pravosodnega policista je poklic, s katerim rasteš!''
Slovenija ima od 1. novembra 2008 uzakonjenji dosmrtni zakon. Ste v vašem zaporu pripravljeni, če nekomu izrečejo dosmrtno kazen?
Res je, da je od 1. novembra 2008 uzakonjen dosmrtni zapor. Na Dobu prestajajo zaporno kazen vsi obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen nad 18 mesecev. V praksi to pomeni, da pri nas obsojenci že sedaj prestajajo trenutno najvišje, 30-letne zaporne kazni. Nekateri od teh obsojencev pa koristijo tudi že zunaj zavodske ugodnosti.
Kaj to pomeni v praksi?
To pomeni, da se že postopno vključujejo v okolje in navajajo na življenje po prestani kazni tudi z oblikami izhodov v domače okolje. Tudi sam morebitni izrek dosmrtnega zapora še ne pomeni, da bo nekdo do smrti v zaporu, saj ima možnost pogojnega odpusta po prestanih 25 letih zaporne kazni. Najdaljša izrečena kazen je 30 let in tako kazen na Dobu trenutno prestaja 12 obsojencev. Eden od teh je prestal že 22 let in 7 mesecev zaporne kazni
Imate še vikend kazni?
Pri nas nekateri obsojenci prestajajo tudi tako imenovani vikend zapor, kar pomeni, da določene dni v tednu delajo in bivajo doma. Dve noči na teden pa so prisotni v zavodu. Praviloma je to ob sobotah in nedeljah.
Naši zapori so proti tujim prijazni, saj nekih »tolp« ni zaslediti. Kako bi nekomu, ki ne pozna zapora, opisali dan na zaprtem oddelku?
Klasičnih tolp , kot je to mogoče videti v filmih, resda ni, a zaporniška subkultura je prisotna in tega se zavedamo. Tako se soočamo tudi s problematiko vnosa nedovoljenih predmetov in substanc in slednje preprečujemo, kolikor je le mogoče, z večjim poudarkom na vstopnih točkah. Zaznanih je tudi kar nekaj konfliktov med obsojenci, zato del obsojencev prestaja kazen v oddelku s posebnim strožjim režimom.
Kako pa zaposlite zapornike?
Z namenom zaposlovanja obsojencev je država ustanovila javni gospodarski zavod Javni gospodarski zavod (JGZ) Rinka, ki deluje tudi na območju našega zavoda. Zelo živo je poljedelstvo, saj se kmetijski del obdeluje na kar 139 ha kmetijskih površin. Od tega 90 ha njivskih površin, ostalo so travniki in pašniki. Na Lanšprežu pa obdelujejo 8,5 ha njivskih površin. Od leta 2014 JGZ Rinka ne vzreja več goveje živine, imajo pa čredo 21 konj Slovenske hladnokrvne pasme (SHL), ki so najbolje ocenjeni v Sloveniji. Obsojenci se zaposlujejo tudi na hišnih delih in v podjetju na območju zavoda, ki izdeluje gasilsko opremo.
Kaj pa pridelujejo?
Na kmetiji prednjačijo žita, oves in tritikala – to je žito, križano med pšenico in ržjo. Ima več beljakovin kot pšenica in manj glutena. Uporablja se kot krmno žito, lahko pa tudi v pekovskih izdelkih v kombinaciji s pšenico, koruzo, oljno ogrščico in kar nekaj vrst zelenjave; solato, paradižnik, paprika, korenje, zelje, bučke in krompir.
Kako je z izobraževanjem zapornikov?
V zavodu poleg dela zelo veliko pozornosti posvečamo izobraževanju. Največ obsojencev, ki nastopijo kazen zapora, ima dokončano srednjo poklicno šolo. Velik delež je tudi obsojencev, ki imajo dokončano le osnovno šolo. Možnost izobraževanja in posledično dvig formalne izobrazbe v zavodu ni le zgolj koristna in konstruktivna poraba časa, ki ga nekdo preživi v zaporu, temveč pomeni tudi bistveno izboljšanje možnosti za uspešno integracijo obsojencev nazaj v družbo, saj si z višjo izobrazbo povečujejo možnosti na trgu dela ter posledično možnosti za pridobivanje finančnih sredstev v skladu z družbenimi normami. Le-to pa zmanjšuje tudi tveganje za ponavljanje izvrševanja kaznivih dejanj. Obenem pa si obsojenci z izobraževanjem gradijo tudi realno in pozitivno samopodobo, kar je prav tako pomemben vidik resocializacije.
S katerimi izobraževalnimi centri sodelujete?
V zavodu izvajamo izobraževanja v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje in Javnim zavodom Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, programe opismenjevanja ter osnovne šole in poklicne ter srednješolske programe. To so programi Gastronomske in hotelirske storitve, Gastronomija in turizem, Logistični tehnik in ostali podobni poklici.
Kako potekajo predavanja?
Predavanja potekajo pri nas v zavodu, in sicer skladno z vnaprej pripravljenimi urniki. V dogovoru z izobraževalnimi inštitucijami pa se zavod po potrebi dogovori tudi za nadaljevanje šolanja zunaj zavoda. V letu 2021 so se trije obsojenci izobraževali v višješolskem študijskem programu ter trije v visokošolskem študiju. V programe, s katerimi si obsojenci lahko dvignejo formalno stopnjo izobrazbe, je bilo vključen 101 obsojenec.
Imate morda izobraževanja za še katere druge NPK?
V zadnjih letih v sodelovanju z izobraževalnimi inštitucijami intenzivno organiziramo različne programe, vendar se ravno v Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) vključuje največ obsojencev. Organizirali smo NPK Čistilec prostorov, NPK Pomočnik kuharja, NPK Viličarist, in mnoge druge.
Kako pa bi to opisali po letih v številkah?
V letu 2021 je bilo v različna izobraževanja vključenih 260 obsojencev, od tega se jih je 6 izobraževalo izven zavoda. V preteklem letu pa je izobraževanje zaključilo 58 obsojencev.
Dodatno glede na zmožnosti zavoda organiziramo različne tečaje tujih jezikov in tudi tečaje računalništva. Tako smo v lanskem letu zaradi povečanega števila tujcev izvedli tečaj slovenskega jezika, v katerega se je vključilo 49 obsojencev.
Kdo krije stroške šolanja?
Za obsojence, ki se vključijo v program osnovne šole, sredstva za izobraževanje zagotavlja Republika Slovenija. Moram pa dodati, da je Zavod vključen tudi v projekt »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb«, ki je financiran s strani Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije. V okviru tega projekta izvajamo poklicne in srednješolske programe ter NPK programe, ki so posledično za obsojence brezplačni. Zaprte osebe krijejo le stroške morebitnih popravnih izpitov.
Kdo pa krije šolanje izven zavoda?
Obsojenci, ki se želijo izobraževati v programih izven zavoda, si morajo stroške izobraževanja kriti sami.
Žal pa je bilo v času epidemije in zaradi sprejetih ukrepov oteženo tudi izobraževanje, ki se zaradi navedenega določen čas ni izvajalo ali pa se je izvajalo v zelo okrnjeni obliki.
Koliko obsojencev pridobi izobrazbo in kakšno?
V letu 2021 je izobraževanje zaključilo 58 obsojencev. Osnovno šolo sta v preteklem letu uspešno zaključila dva obsojenca, program Gastronomske in hotelske storitve trije obsojenci, štirje obsojenci so zaključili program Gastronomija in turizem, eden pa je zaključil program Logistični tehnik. Večina ostalih v izobraževanje vključenih obsojencev še nadaljuje s šolanjem, nekateri so z izobraževanjem v zavodu zaključili zaradi odpusta iz zavoda ali premestitve v drug zavod.
Programe Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) je v letu 2021 zaključilo 44 obsojencev. NPK Čistilec prostorov 13 obsojencev, 6 obsojencev je zaključilo NPK Pomočnik kuharja, 25 obsojencev pa ja zaključilo NPK Viličarist. Vsi so si pridobili certifikat usposobljenosti za posamezen NPK program.
Poleg tega pa so v lanskem letu štirje obsojenci uspešno zaključili tečaj nemščine.
Katera dela lahko obsojenci opravljajo v zavodu?
V industrijskem delu zavoda obsojenci delajo v podjetju, ki je v privatni lasti. To je podjetje JMW Fire d.o.o. Tam izdelujejo gasilsko opremo. Delo se opravlja v livarni, kovinskih delavnicah in montaži. Na Odprtem oddelku Slovenska vas je večina obsojencev zaposlena v JGZ Rinka in se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Zagotoviti moramo tudi določena samooskrbna dela in v ta namen ima naš zavod sistemizirana delovna mesta, ki omogočajo nemoteno poslovanje zavoda; kuhinja, pralnica, mizarska delavnica, kotlarna, elektro vzdrževanje, gradbena delavnica. Javni uslužbenci, ki so zaposleni kot inštruktorji, bdijo nad delom obsojencev na posameznih deloviščih, pravosodni policisti pa skrbijo za vzdrževanje reda, varnosti in discipline tako na delovnih mestih kot v samem zavodu. Tisti obsojenci, ki imajo določene omejitve s strani medicine dela, se lahko razporedijo na delo v delovno terapijo, ker opravljajo nezahtevna in lažja dela. V zaprtem delu zavoda pa obdelujemo vrt na cca 25 a površine. Žal ne zadostimo celoletnim potrebam pridelkov, a vendarle v smislu samooskrbe pridelamo letno približno 15 ton zelenjave: solato, peteršilj, blitvo, zeleno, česen, čebulo, zelje …
Imate morda v načrtu kakšne spremembe?
V letošnjem letu bomo prenovili kuhinjo, v kateri vsakodnevno pripravljamo hrano za povprečno 580 obsojencev. To bo težek organizacijski zalogaj, a velika pridobitev za celoten zavod. V zadnjih treh letih smo postopno prenovili bivalne prostore in vodovodno napeljavo v starih treh oddelkih. Trenutno poteka prenova 2. oddelka obsojencev. Načrtuje se tudi postavitev zunanjega fitnesa in vadbenih elementov, saj v zavodu podpiramo vključevanje obsojencev v šport. V letošnjem letu smo v sodelovanju z Občino Mokronog-Trebelno uspešno izvedli in dokončali tudi projekt priključitve objekta na Odprtem oddelku Puščava na javni vodovod. V letu 2021 je Polodprti oddelek Slovenska vas postal Odprti oddelek Slovenska vas, kjer se sedaj izvaja odprti režim.
Se morda obeta kakšna širitev zavoda?
Ocenjujem, da bi morali energetsko prenoviti 4 oddelke oz. stavbe v zaprtem delu zavoda, kar ni majhen zalogaj - okna, fasada. Širitev zavoda zaenkrat ni predvidena, saj se v prihodnjih letih načrtuje izgradnja novega zapora v Ljubljani, natančneje v Dobrunjah, kar bo pomenilo v okviru 'prezasedenih moških zaporov razbremenitev tudi za naš zavod.
Vemo, da se zelo trudite povezovati zapornike z zunanjim svetom in obenem krepiti tudi medgeneracijsko sodelovanje.
Skušamo združiti prijetno s koristnim, predvsem pa na svojsten način približati zunanji svet tudi zapornikom. V ta namen so obsojenci in zaposleni v Odprtem oddelku Puščava, na dislociranem oddelku zavoda Dob, v katerem se izvaja svobodnejši režim prestajanja zaporne kazni, izdelali za varovance doma starejših Trebnje novoletne smrečice. Le-te so si potem starostniki okrasili po svojih željah. Ravno tako smo z odprtim oddelkom izvedli čistilno akcijo na celotnem območju mirenskega bazena , v kateri so obsojenci poskrbeli za lepše in bolj urejeno lokalno okolje.
Bi za konec še kaj dodali?
Zapor mora biti human in varen. Obsojencem je treba omogočiti različne vsebine, s katerimi si zapolnijo prosti čas, pridobijo delovne navade, primerno izobrazbo in nova znanja, s katerimi se bodo po prestani kazni znali soočati s konflikti iz vsakdanjega življenja na družbeno sprejemljiv način. Zaporna kazen mora biti takšna, da odvrne storilca od izvrševanja novih kaznivih dejanj, hkrati pa mu z različno vsebino in programi omogoči, da se uspešno reintegrira v okolje po prestani kazni.
Pomembno je, da znamo v pravem trenutku sočloveku prisluhniti n mu stati ob strani ter skupaj z njim ustvarjati prihodnost v času, ko se vrača v družbo in novo življenje. Njihovega vedenja žal ne bomo mogli nikoli predvideti, saj se človeška formula nenehno spreminja.
Lahko pa smo povsod in vedno le tisto malo, a najpomembneje: »Človek človeku.«
Mojca Smolič
