Zbrali smo se, da smo se poklonili ubitim Kisovarjevim sinovom, njihovim dejanjem ter spominu vseh udeležencev NOB, tako partizanov kot tudi drugih žrtev vojnega nasilja, internirancev, izgancev. Današnja svoboda se nam zdi skorajda samoumevna. Pa ni. Zanjo se je bilo potrebno pred več kot sedemdesetimi leti boriti, danes je mir in svobodo potrebno ceniti. Kajti lahko nas ne bi bilo, lahko bi bila tu druga država, drugi ljudje, lahko bi bili Slovenci izbrisani iz zemljevida, razseljeni, poteptani, preimenovani. Več od tega, da daš svoje življenje, se ne da in kot je v govoru ob osvoboditvi dejal Oton Župančič: »… se trajno brez svobode ne da živeti, ker je tako življenje hujše od smrti …« Svobodo je treba spoštovati, kajti svoboda je pravica, da živimo v skladu s pravili in zakoni. Svobodo je treba negovati, kajti svoboda je zato, da jo dajemo v enaki meri tudi drugim.

Kisovarjeva domačija je bila med vojno stičišče partizanskih poti in v okolici je bila pomembna javka za kurirje. S partizani je sodelovala in jih podpirala vsa Kisovarjeva družina in za svobodo je plačala neverjetno visok krvni davek: v vojni so izgubili tri sinove. Najprej je v Zahomcah padel Lipče, nato so kruto umorili še gospodarja Rudija, na dan osvoboditve pa se je smrtno ponesrečil še Viktor.

Posebej za to priložnost je Planinsko društvo Tabor organiziralo tudi pohod, ki se ga je udeležilo 28 pohodnikov. Vsi zbrani so prisostvovali krajšemu programu, v katerem so sodelovali Neža in Ana Zupančič, Lovro Leskovšek, Jernej Medvešek, Blaž Kovče in Maja Leskovšek ter pevke in pevci Pevskega društva Tabor. O pomenu upora je spregovoril podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Viljem Petek in predsednik Krajevnega odbora Tabor Jure Matko. Vse zbrane je pozdravil tudi podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc. Za vse prisotne smo pripravili tudi pravi partizanski golaž.

Hvaležni smo vsem, ki so s svojim življenjem in ravnanjem pisali našo zgodovino in ponosni smo nanje. Vodile so jih vrednote, ki predstavljajo poštenost, požrtvovalnost, domoljubje, pravičnost, tovarištvo in solidarnost, predvsem pa srčnost in pogum za spreminjanje stvari na bolje. Dolžni smo jim spoštljiv in večen spomin. Odgovornost vseh nas je, da ta dediščina ostaja živa in da spominskih znamenj ne prerase bršljan pozabe. Spoštujmo to izročilo in naj nas hvaležen spomin na uporno in svobodoljubno delovanje spodbuja v prizadevanjih za mirno sožitje med ljudmi.

Združenje borcev za vrednote NOB Žalec,