Letošnji oktober nas vreme resnično razvaja s svojimi prijetnimi temperaturami in sončkom. Zato je bila ta jesenska pravljična urica v Občinski knjižnici Tabor kot nalašč, da smo prebrali staro slovensko ljudsko pravljico o Petru Klepcu po priredbi Franceta Bevka.

Ta stara slovenska ljudska pravljica govori o majhnem šibkem fantku, ki ga zaradi njegove šibkosti vsi preganjajo in tlačijo. Nekega dne je spet moral iti pastirjem po vodo, medtem pa se mu je izgubila čreda ovac. Iskal jo je in klical, ampak je ni našel. Med iskanjem je prišel visoko v hrib in na zeleno jaso, kjer je sredi visoke trave spala deklica. Sonce ji je neusmiljeno sijalo v obraz in Peter ji je takoj naredil senco iz nalomljenih vejic. Ko se je zbudila, je Peter še vedno bil ob njej in jo gledal. Zahvalila se mu je in mu rekla, naj ji pove, česa si želi za plačilo, da mu lahko vse izpolni. Peter Klepec ji je takoj povedal svojo željo, in sicer, da bi rad bil tako močan, da bi premagal pastirje, ki mu tako nagajajo. Gorska vila mu je željo izpolnila. Peter Klepec je nato kmalu našel svojo čredo in ves vesel prišel nazaj v dolino, kjer so ga že čakali drugi pastirji. Želeli so ga zgrabiti in pretepsti, ampak je bil Peter hitrejši in močnejši. Ubranil se je, ampak tudi pastirjem ni storil hudega. Odgnal je čredo domov in se vrnil k mami. Nihče več se ga ni upal nadlegovati. Z veseljem je pomagal tudi drugim, ki so potrebovali pomoč.

Otroci so na koncu izdelali Petra Klepca ali gorsko vilo kot knjižno kazalo.

Karmen Kreže