Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
5°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

Letos nič več rušitev črnih gradenj

Dobra novica za vse črne gradnje je prišla s spremembo Zakona o graditvi objektov, ki je stopil v veljavo konec preteklega leta. Potrebno je poudariti, da sprememba zakona ne pomeni legalizacije črnih gradenj.

Črna gradnja je splošno uporabljen pojem za stavbe, ki so zgrajene brez ustreznih dovoljenj ali so v nasprotju z njimi. Vendar to ni pravno opredeljen pojem, pravna formulacija te stavbe opredeljuje kot nedovoljene gradnje. Sem sodijo nelegalne gradnje, postavljene brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s tem. Nedovoljene so tudi gradnje, ki so bile postavljene z gradbenim dovoljenjem, vendar so bile delno zgrajene v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - recimo, da je dodana etaža, so večji gabariti, drugačna streha in podobno. V tretji skupini so nevarne gradnje, ki neposredno ogrožajo zdravje in življenje ljudi, premoženja, prometa in okolice.

 

Na podlagi spremembe zakonodaje  lahko  črnograditelji, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, na gradbeno inšpekcijo vložijo vlogo za odlok rušenja. Črnograditelj oz. tako imenovani  inšpekcijski zavezanec mora v tovrstnem predlogu izkazati, da:

 

- gre za stanovanjsko stavbo, v kateri vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva sam graditelj ali druge osebe in nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja po merilih, ki jih določa Stanovanjski zakon ali

 

- se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje ali

 

-  je inšpekcijski zavezanec dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah ali

 

-  je inšpekcijski zavezanec na pristojni upravni enoti vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja.

 

Enoletni moratorij velja za stanovanjske in poslovne objekte, če je potrebno predhodno sprejeti prostorski akt, se izvršba lahko odloži za največ tri leta, v primeru pridobivanja upravnih dovoljenj pa do njihove dokončnosti.

Za odlog izvršitve ni predvideno nobeno plačilo, vendar je treba pri tem upoštevati, da morajo po veljavnem zakonu o graditvi objektov inšpekcijski zavezanci za nedovoljene gradnje ne glede na odlog izvršbe plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ga odmeri upravna enota po tem, ko prejme inšpekcijsko odločbo gradbene inšpekcije.

S predlagano zakonsko rešitvijo se lahko približno 2800 lastnikov nepremičnin, kolikor je po podatkih inšpektorata nepremičnine zgradilo brez ustrezne dokumentacije ali v nasprotju z njo ter so že dobili odločbo o odstranitvi, začasno oddahne. Gre le za prehodno obdobje, v katerem bo začasno preprečeno rušenje. Legalizacijo bo omogočal šele Zakon o ravnanju z nezakonitimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo neproblematičnih gradenj in bo podlaga za legalizacijo pod določenimi pogoji. Zakon je v pripravi, sprejemali pa naj bi ga to pomlad. Moratorij ni predviden za druge kršitve zakona in za nevarne gradnje, za kar naj ne bi bilo milosti.

 

Simona Stanter, načelnica

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Povezave

Občina Tabor

Oglejte si tudi