Lenart je središče Slovenskih goric, njihovega najbolj značilnega in osrednjega dela. Leži na višji terasi med potokoma Globovnica in Velka. Obe sta nekdaj poplavljali, danes pa sta strugi regulirani, kmetijske površine pa meliorirane. Gričevje oblikujejo miocenski laporji in peščenjaki, jugozahodno okolje pa litavski apnenci. Zaradi ugodnih življenjskih razmer je bilo občinsko ozemlje naseljeno že v miolitski dobi, zlasti pa za vlade Rimljanov. Slovenske gorice so gosto poseljene; opraviti imamo s posebnim tipom razloženih naselij, ki leže po ploščatih, podolžnih slemenih, kjer si slede v dolgih nizih, poudarjenih s topoli kot naravnimi strelovodi. Manjše gručaste vasi so se razvile le okoli cerkva, ki stoje navadno na vrhovih slemen. Razgibano pokrajinsko sliko ne oblikuje samo talni relief, ampak tudi razne pridelovalne kulture, ki so razporejene tako, da osojna pobočja gričev pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline pašniki in travniki, obrobja pa njive in sadovnjaki.

Občina Lenart, ki jo sestavljata KS Voličina in KS Lenart, meri 61,80 kvadratnih kilometrov, po podatkih iz leta 2007 šteje približno 7.319 prebivalcev in 2.126 gospodinjstev. Obsega naslednja naselja: Črmljenšak, Dolge njive, Gradenšak, Hrastovec v Slovenskih goricah, Lenart v Slov. goricah, Lormanje, Močna, Nadbišec, Radehova, Rogoznica, Selce, Spodnja Voličina, Spodnje Partinje, Spodnji Porčič, Spodnji Žerjavci, Straže, Šetarova, Vinička vas, Zamarkova, Zgornja Voličina, Zavrh in Zgornji Žerjavci. Je tipična in po mnenju mnogih osrednja in najbolj slovenskogoriška občina, ki je ohranila podeželski značaj.

Na celotnem območju občine je 400 kmetijskih gospodarstev, najbolj razvite panoge so živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo.
V Območno obrtno zbornico Lenart je vključenih 206 obrtnikov, samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb.
V občini delujeta dve osnovni šoli z enotami vrtcev, glasbena šola, ljudska univerza, splošna knjižnica, zdravstveni dom, zasebne zdravstvene ambulante, fizioterapija, lekarna in veterinarska bolnica.