Javni pogovor o smrti spodbuja solidarnost in razumevanje. Ko se odpre prostor za izmenjavo izkušenj, se ljudje lažje povežejo, čutijo manj stigme in najdejo oporo. Predvsem pa nam izkušnje kažejo, da je dobro govoriti o smrti takrat, ko je še čas, saj s tem zmanjšamo zadrege ob koncu življenja. Lahko bi rekli, da temu pritrjuje tudi slovenski pesnik Severin Šali, ki je zapisal: “Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje …“ O minljivosti, krhkosti, življenju in smrti, o tem, do kdaj v resnici živimo, bodo odgovore iskali SESTRA EMANUELA ŽERDIN, redovnica, teologinja, medicinska sestra, spremljevalka umirajočih, MAJA JANEŽIČ, magistra vzgoje in menedžmenta v zdravstvu, koordinatorka mobilnega paliativnega tima Splošne bolnišnice Novo mesto ter JANI KRAMAR, strokovni sodelavec Slovenskega društva Hospic, ki bo pogovor tudi povezoval. Pogovor bosta glasbeno bogatila ANJA inNEJC.

Toplo vabljeni!