Logo MojaObčina.si
DANES
27°C
14°C
JUTRI
30°C
14°C
Oceni objavo

NARAVNA PREHRANSKA DOPOLNILA: Kaj bi naj z njimi dosegli?

Kaj naj bi s prehranskimi dopolnili dosegli?

Tekst: Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in članica Health Professionals Councila

 

Stališče prehranskih strokovnjakov je, da je mogoče z naravnimi prehranskimi dopolnili ohraniti zdravje ali si ga povrniti tako, da revitaliziramo telo in telesne funkcije. Načelo uravnotežene prehrane je, da smo zdravi, kolikor so zdrave celice. Medicina s sintetičnimi zdravili ločeno zdravi bolezni in pasivizira telo. Z uravnoteženo prehrano telo aktiviramo, da samo začne popravljati poškodbe celic. To najbolj učinkovito dosežemo prav z naravnimi prehranskimi dopolnili. Skupno stališče medicine in prehranskih strokovnjakov je, da moramo s hrano dobiti vse za življenje potrebne snovi. Danes pa je to skoraj nemogoče brez dopolnjevanja z naravnimi prehranskimi dopolnili.

 

Koliko časa dopolnjevati?

Tekst: Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in članica Health Professionals Councila

 

Ker naravna prehranska dopolnila potrebujejo nekaj časa, da se vgradijo v celice, je izboljšanje opazno različno hitro, odvisno od vsakega posameznika. Uživamo jih preventivno (na daljši rok in v manjših količinah) in kurativno (v večjih odmerkih in krajši čas do izboljšanja stanja, nato pa preventivno).

 

Kakšna naj bodo prehranska dopolnila?

Tekst: Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in članica Health Professionals Councila

 

Dopolnila morajo biti naravna, torej iz enakih sestavin kot hrana, le da so te snovi v dopolnilih skoncentrirane. Pomembno je vedeti, da niso vsa dopolnila na tržišču enaka in enako dobra. Tista izdelana le na naravni osnovi, so samo ekstrakt najpomembnejših učinkovin posameznih rastlin in nikakor ne celota, ki vsebuje še paleto stranskih učinkovin, nekatere samo v sledeh. Prav celota vseh sestavin neke hrane je značilna za prava naravna prehranska dopolnila. Primer: betakaroten je samo ena izmed več kot 600 vrst karotenoidnih sestavin in je sam v večjih količinah celo škodljiv.

Povsem nasprotno so ameriške raziskave pokazale za Carotenoid Complex, ki vsebuje veliko število karotenodidnih substanc, poleg karotenov tudi še likopen, kriptoksantin, lutein, zeaksantin in mnoge druge. Povsem nasprotno so ameriške raziskave pokazale za Carotenoid Complex, ki – kot že ime pove – vsebuje kompleksno, torej povezano, veliko število karotenodidnih substanc, poleg karotenov tudi še likopen, kriptoksantin, lutein, zeaksantin in mnoge druge vrste. Enako velja za flavonoide, križnice in vitamine. Tako je na primer sintetični vitamin E v zgolj eni izmed osmih frakcij, v obliki DL-α-tokoferol, sam po sebi manj učinkovit. Nasprotno pa je v obliki vseh osmih frakcij (iz 4 tokoferolov in 4 tokotrienolov) izredno koristen. Nove študije kažejo, da so tudi najboljše maščobne kisline omega-3 kompleks osmih frakcij (ALA, SDA, ETA3, ETA, EPA, HPA, DPA in DHA) in pridobljene s tehnologijo molekularne diferenciacije. Pomembno je vedeti, da telo prepozna naravne snovi iz človekove prehranske verige in z njimi dobi tudi mikrominerale, ki so za zdravje zelo pomembni. Če ima nekdo premalo železa, krvne slike ne bo popravil samo z uživanjem pripravkov z železom, če ne bosta zraven še vitamin C in baker. Prav tako ne bo vezave kalcija v telesu, če ne bo poleg še magnezija in fosforja ter vitamina D v pravilnem razmerju. Nasprotno s sintetičnimi pripravki lahko povzročimo več škode kot dobička. Sintetične molekule so za razliko od naravnih precej večje in pravilnih kristalnih oblik, takih pa telo ne prepozna. Posledica so stranski učinki.

 

Zakaj uporabljati prehranska dopolnila?

Tekst: Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. in članica Health Professionals Councila

 

V 20. stoletju so se zgodile velike spremembe v načinu življenja in dela. Prej so ljudje stoletja živeli po ustaljenem ritmu letnih časov. Zadnja desetletja ni več tako. Z nebrzdano industrijsko in kemijsko predelavo ter z energetsko potratnostjo smo onesnažili okolje, da potoki in reke že dolgo niso več pitni, da je zemlja zastrupljena s pesticidi in zrak vse prej kot prijeten za dihanje. V logiko dobička sta se vključili tudi agronomija in živilska industrija. Rezultat: danes so donosi na poljih vsaj podvojeni, a rastline imajo v sebi bistveno manj hranilnih snovi kot pred 50 leti. Pridelava koruze se je povečala za 3,5 krat, pšenice potrojila, soje podvojila... Vendar je imel na primer brokoli leta 1999 že več kot pol manj kalcija kot leta 1963, v paradižniku se je vsebnost zmanjšala skoraj za trikrat, so ugotovili raziskovalci Univerze v Wisconsinu v ZDA. Zaradi hitre prireje se zmanjšuje vsebnost železa v govejem mesu. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je bilo leta 2004 v mesu samo še 53 odstotkov tiste količine železa kot leta 1940. Če živino hitro krmijo v hlevih, potem se spremeni sestava telesne maščobe in v mesu skorajda ni več maščobnih kislin omega-3. Porazna slika je tudi pri mleku, saj to danes vsebuje 60 odstotkov manj kalcija in kar 90 odstotkov manj bakra, je ugotovil britanski raziskovalec prof. David Thomas. Zaradi mletja žita z odstranitvijo kalčkov in zunanje ovojnice so se v moki zmanjšale vsebnosti esencialnih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Teh je po podatkih britanske fundacije za mentalno zdravje Feeding Minds le še nekaj odstotkov prejšnjih količin. Podatki niso spodbudni niti za vegetarijance, saj se je delež beljakovin v soji zmanjšal na komaj desetino prejšnjih vrednosti. Skromen vnos hranilnih snovi zmanjšujemo tudi sami s pretirano uporabo antibiotikov in sintetičnih zdravil, ki so ''roparji'' vitaminov in mineralov, beljakovin in esencialnih maščobnih kislin. Z moderno prehrano smo porušili razmerje med omega3 in omega6 maščobnimi kislinami. Če dodamo še enostranske shujševalne diete, pretirano uživanje sladkorja in sladkarij, umetnih sladil in neustrezno floro v črevesju, nastane neravnotežje. Posledica so alergije in slab imunski sistem. Med presnovo nastajajo prosti radikali kot del biokemijskega procesa. Toda pod vplivom onesnaženega okolja, sevanja, kajenja itd. smo še v večji meri izpostavljeni delovanju prostih radikalov. To narekuje večji vnos antioksidantov, aminokislin, vitaminov, mineralov, vlaknin in esencialnih maščobnih kislin.

 

Kaj so prehranska dopolnila?
Tekst: Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in članica Health Professionals Councila

 

To so naravne snovi, s katerimi dopolnjujemo prehrano, da je uravnotežena in z njo dobimo vse za življenje potrebne snovi: gradnike celic, energijo in zaščito celic kot temeljnih sestavin našega telesa. So koncentrirana biološko pridelana in strogo nadzorovana hrana iz žit, žitnih olj, sadja in zelenjave in vlaknin, soje in stročnic, mleka in mlečnih surovin in rib. So komplementarni del in podpora uradne medicine, nikakor pa niso del alternativne medicine in niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano, marveč njeno dopolnilo.

 

vir: wowmoment ( Vladka Iori )

Povezave

neolife

Oglejte si tudi