V nedeljo, 17. februarja, je Avguština Horvat iz Središča ob Dravi praznovala 100. rojstni dan. Ob visokem jubileju jo je obiskal, ji zaželel vse najboljše in jo obdaril župan občine Središče Jurij Borko. Obiskali so jo še predsednica Društva upokojencev Središče Zdenka B. Slavič in predstavniki medijev. Razveselila pa se je tudi sosedov, prijateljev in znancev, ki so ji tega dne zaželeli vse lepo, predvsem pa zdravja. Vsem je navdušeno pripovedovala o svojem življenju in dogodkih, ki so zaznamovali njeno življenje, in se jih še zelo živo spominja. Slavljenka sicer že slabše sliši, a ob dobri svetlobi pa še vedno rada bere - in to brez očal. Ne mara pa gledati televizije. Kritično prebira časopise in se redno seznanja z vsemi dogajanji doma in po svetu. Najraje pa pripoveduje o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej. Neverjeten je njen spomin, celo dobesedno še zna povedati ukaze nemških oficirjev pri grozotah, ki so jih izvajali v času vojne v Središču. Horvatova je neizmerljiv vir informacij o zgodovini domačega kraja, pri čemer ne pozabi povedati, kaj so izvedeli od učiteljice Svetlinke v 3. razredu, in z veseljem zapoje pesmi, ki jo je naučil Anton Kosi, takratni ravnatelj središke šole.

Avguština se rada pohvali, da še nikoli ni bila v bolnišnici, pa tudi z zdravniki je imela zelo malo opravka. Njen recept za dolgo življenje zelo rada deli z drugimi: nič alkohola, nič »bagoša« (tobaka), nič drog, ker je to strup za telo in dušo, uživati pa je treba čim več doma pridelane hrane. Vedno je živela skromno, tudi danes se s sinom preživljata z nizkima pokojninama. Pove, da se ni nikoli pritoževala, da si je vedno želela iti mirno, zadovoljno in z nasmehom skozi življenje- kljub veliki skrbi za družino in kljub usodi, ki ji mnogokrat ni bila naklonjena. Bila je delovna in je znala dobro gospodariti. Hranila je živino in je do svojega petindevetdesetega leta še nosila tudi po trideset litrov mleka v mlekarno. Ovdovela je pred petintridesetimi leti, vdovec pa je tudi njen sin, ki živi z njo. Drugi sin živi na Portugalskem, hčerka na Hrvaškem pa je že umrla. Žal ji je, da nima nobenega vnuka. Sama še skuha in poskrbi za bolnega sina. Obema pa so v veliko pomoč sosedje in sinov nečak, za kar jim je zelo hvaležna. Omenjeni so tudi poskrbeli za praznovanje njene stoletnice, nenazadnje tudi za to, da nas je pričakala urejena, nasmejana in s simpatično cvetlico v svilnatih laseh.

Veliko zdravja, čilosti in energije ji želimo tudi v času po stotem letu.

Zdenka Dogša

Vir: Občina Središče ob Dravi