Ranjak, (Anthyllis vulneraria), rastlinski krasotec z velikimi rumenimi cvetnimi glavicami, ki poživi domala sleherni travnik je zdravju koristen, prelep in živahen, pa vendar prezrt pri zeliščarjih, kaj šele pri navadnih smrtnikih. Zaradi imena, ki nedvoumno nakazuje na njegovo področje uporabe, se sem ter tja spomnimo nanj pri izpiranju ran, ne zavedamo pa se, da nam Tinktura iz ranjaka učinkovito očisti tudi kri in podeli še druge moči.
Všeč mi je, ker na enem steblu opaziš popke pred cvetenjem, cvetove in semena. Meni drago zelišče na katero me je opozorila, zame mladinka, Vita.

Pri nas prične cveteti v maju in ga vidimo tja do konca julija. Mnogokrat tudi kasneje. Razgibano zemljišče in dostop Sonca nam to omogoča. Njegova glavičasta socvetja močno spominjajo na socvetja črne detelje, le da so rumena do rumenkasto oranžna – zaradi slednjega se ga je posrečeno prijelo ljudsko ime »tarumena detelja«. Podobne ranjaku so druge rumenocvetne vrste rastlin iz družine metuljnic, predvsem poljska in zlata detelja, ki pa imata za večino detelj značilne trojnate liste. Po barvi, nikakor pa ne po obliki socvetij, je ranjak podoben tudi še eni svoji – nekoliko bolj čislani sorodnici – medeni detelji. Sicer pa v Sloveniji raste šest podvrst ranjaka, ki se razlikujejo po obliki listov, razporeditvi dlačic in barvi cvetov. Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria), v gorah pa pogosto naletimo tudi na nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris).

Čeravno ranjaka v zdravilne namene skorajda ne uporabljajo, je bil svoj čas čislano zdravilno in čarovno zelišče. Po starih verovanjih naj bi varoval ljudi in živino pred uroki, zato so z njim večkrat v letu pokadili hišo in hlev. Breje krave so polili z mešanico Tinkture iz ranjaka, saj naj bi olajšal telitev. Tudi sicer je ranjak kot izvrstna krmna rastlina zelo priljubljen pri živini. Cvetovi ranjaka so bogata paša za čebele, čmrlje in metulje.

Že po imenu je sklepati, da so ranjak v ljudskem zdravilstvu uporabljali predvsem za celjenje ran.

Za celjenje ran Zeliščar Janez Javorski priporoča Mazilo iz ranjaka. Naše babice, še bolj pa prababice, vedo povedati, da so ranjak zaradi čistilnega učinka uživali zlasti ob spomladanskem postu. Za grgranje nakapamo Tinkturo iz ranjaka v tekočino sobne temperature za lajšanje tegob pri vnetju v žrelu in ustni votlini. Notranje so z njem krepili želodec in odpravljali zaprtje, reševali težave s prebavili.

Tinktura iz ranjaka je pakirana v 50 ml stekleni embalaži. Ranjak je nabran in predelan na Javorski energijski poti na EKO kmetiji Pr Nejc, po receptu babic pod budnim očesom zeliščarja Janeza Javorskega.

 http://janezjavorski.si/