Voda! Dejstvo je, da brez vode ne gre. Potrebujemo jo vsi, ljudje, živali in rastline. Pravzaprav je voda tako vse prisotna, da je mnogokrat očem nevidno, kje vse se nahaja in kje vse ima glavno besedo.

Tako je bilo včasih in tako je tudi sedaj. Razlika med včasih in sedaj je v tehnologiji, ki omogoča uporabo vode in v odnosu ljudi, ki vodo uporabljajo.

V preteklosti so ljudje svoja opravila z vodo povezali v zgodbe, pesmi, običaje in arhitekturo. Vse to pa danes nam, njihovim zanamcem, predstavlja kulturno dediščino.

Prav je, da jo poznamo in jo cenimo.

Otroci iz Vrtca Ciciban so v skupinah Mravljice, Petelinčki in Sovice s svojimi vzgojiteljicami raziskovali in spoznavali vodne vire ter snovno in nesnovno kulturno dediščino v okviru projekta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Raziskovanje je potekalo s pomočjo staršev, starih staršev in drugih krajanov, ki jih povezujejo s kulturno dediščino močne vezi.

Vse pridobljene informacije so stkali in povezali v kratkem kulturnem programu, ki so ga za starše, krajane in povabljene, pripravili v četrtek, 28. septembra 2017, v Kulturnem domu Šmartno. Otroci so predstavili vodne vire v občini Šmartno, zgodbo o Hudiču in mlinarju, ki jo je prebrala ga. Erika Cerjak, perišče in perice, ljudski rajalni igri Kanglca in Štirnca, ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin ter predmete s svojimi prvotnimi nazivi, ki so jih nekoč uporabljali pri rokovanju z vodo. Bogata scenografija  je pričarala vzdušje preteklosti.

Ravnatelj OŠ Šmartno pri Litiji in Vrtca Ciciban, Albert Pavli, meni, da če želimo ohranjati našo bogato kulturno dediščino, moramo to zavest privzgajati že pri najmlajših, pomočnica ravnatelja Vrtca Ciciban, ga. Mojca Dragar pa dodaja, da v Vrtcu Ciciban negujemo in spoštujemo našo kulturno in naravno dediščino ter skušamo ohranjati vez med preteklostjo in sedanjostjo, vez med generacijami in iščemo ter spoznavamo stvari, ki so pomembne tako v našem vsakdanjem okolju kot širšem prostoru.

Strokovne delavke, ki smo se vključile v projekt evropske kulturne dediščine, pa se zavedamo, da kulturna dediščina s svojo bogato sporočilnostjo otroke nagovarja in jim predstavlja neponovljivo izkušnjo.

V imenu Agate Lambergar, Alenke Smuk Dušak, Maje Toplak Primc, Mateje Tomažič, Eme Hostnik, Jolande Fele, Amande Cedilnik, Vesne Turniški in Sanje Žapčič zapisala Maja Toplak Primc.