Že na štartu so nas organizatorji pričakali z jutranjo kavo, vodo in sladicami ter nam predstavili pot, ki nas je čakala. Kot se spodobi pred pohodom, so poskrbeli tudi za telovadno ogrevanje pred startom.

Pot nas je sprva vodila skozi gozd, proti vrhu pa se je pričela nekoliko vzpenjati. Med hojo so nas seznanili z mnogimi zanimivostmi ali dogodki iz preteklosti. Tako smo si ogledale Firštovo mizo, za katero je že leta 1564 obedoval nadvojvoda Karl, v zapisih pa jo je omenjal tudi Janez Vajkard Valvasor. Ob tej mizi je bila tudi obedovalnica deželnih knezov. Vsako leto je organizirano tudi tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža.

Hodile smo mimo potokov pod vrhovi okoliških planin. Zanimivo je, da voda potokov na marsikaterem delu tudi ponikne.

Ogledale smo si tudi partizansko bolnišnico Belo, ki je delovala v letih med 1953 in 1945. Na tem mestu je tudi grob s spominsko ploščo pilota ameriške vojske Otta Hindssa.

Po krajšem oddihu in malici iz nahrbtnikov smo nadaljevale pot in si ogledale slap Orglice, ki pa je bil zaradi sušnega obdobja bolj suh. Ker je bil to naš prvi cilj, smo imele krajši postanek in priložnost za fotografiranje. Nato smo se vrnile nazaj v dolino, kjer so nas organizatorji presenetili s spominskimi kapami. Postregli so nam odličen Firštov golaž, nadaljevale pa smo prijetno druženje z gasilkami iz raznih koncev Slovenije.

Marjeta Bregar