Theatrum mortis humanae tripartitum je religiozno moralno didaktično delo v treh delih, ki govori o smrti in minljivosti življenja. Knjiga je kulturno zgodovinski in umetnostni spomenik, ki razkriva duhovno podobo tistega časa, polnega stisk. Avtor besedila v verzih je Valvasor, bakrorezec je Andrej Trost (1643-1708), avtor risb – predlog za bakroreze pa Janez (Ivan) Koch. Besedilo je bilo tiskano leta 1681 v Ljubljani, bakrorezi pa so bili odtisnjeni na Bogenšperku. Delo je izšlo 1682 pri tiskarju Mayrju v Salzburgu.
Monografija, posvečena Valvasorjevemu Prizorišču človeške smrti v treh delih (Theatrum mortis humanae tripartitum, 1682), prvič celovito predstavi izjemno zanimivo, vendar širši javnosti premalo znano knjigo barona z Bogenšperka.
Kot umetnostni zgodovinar se avtor knjige Tine Germ osredotoča na ikonografsko analizo bakroreznih ilustracij, ki krasijo knjigo, vendar jo hkrati tudi ustrezno umesti v literarni žanr poučno-moralističnih »prizorišč«, ki so bila v Valvasorjevem času zelo popularna. V štirih tematskih poglavjih nas avtor popelje skozi Valvasorjevo delo, ki v besedi in sliki govori o vsemogočni Smrti, ničevosti posvetnih dobrin in minljivosti človeškega življenja. Z raziskovanjem ikonografskih vidikov, ki so bili v starejši literaturi docela spregledani, opozarja na aktualnost in izvirnost »tega drobnega delca« (kot ga skromno imenuje Valvasor) in bistveno nadgradi naše védenje o vpetosti Prizorišča človeške smrti v evropski kulturni kontekst. Skrbna primerjalna analiza ilustracij v Theatru in grafik, ki jih je imel Valvasor v svoji bogati zbirki, razkriva številna spoznanja o baronu kot ljubitelju umetnosti in o krogu umetnikov, ki so sodelovali pri nastanku njegovih knjig v grafični delavnici na Bogenšperku.
Monografija, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zbirki Razprave FF, ni samo pomemben prispevek k boljšemu poznavanju Valvasorjevega dela – z novih vidikov osvetljuje tudi pomen njegovega umetnostnega kroga v kontekstu razvoja baročne emblematike in ikonografije Smrti v zgodnjem novem veku.
Knjigo Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti
v evropskem kontekstu je predstavil njen avtor Tine Germ, izredni profesor za občo umetnost na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava evropsko umetnost poznega srednjega veka in renesanse. V svojem raziskovalnem delu se posveča ikonografiji srednjeveške in renesančne umetnosti, zlasti humanističnim temam in krščanskemu naravoslovju – simboliki barv, števil, rastlin in živali. Je avtor številnih znanstvenih razprav, objavljenih v uglednih domačin in tujih revijah, ter pisec številnih knjig.
Po predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali še muzejsko razstavo z naslovom Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti, v ospredju katere je originalna Valvasorjeva knjiga, ki jo hrani muzej na gradu Bogenšperk. Po razstavi je obiskovalce popeljala njena avtorica, kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije, mag. Martina Orehovec.
