Slovenski plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je poleg svojega najpomembnejšega dela Slave vojvodine Kranjske in različnih topografij, izdal tudi tri umetniška dela: Dominicae passionis icones (Slike gospodovega trpljenja; tudi Pasijonska knjižica) – 1679, Ovidii Metamorphoseos icones (Ovidove metamorfoze) – 1680 in Theatrum mortis humanae tripartitum (Prizorišče človeške smrti v treh delih) – 1682. Z njimi je segel na področje umetniškega ustvarjanja in se preizkusil kot likovni in besedni umetnik. 

      Theatrum mortis humanae tripartitum je religiozno moralno didaktično delo v treh delih, ki govori o smrti in minljivosti življenja. Knjiga je kulturno zgodovinski in umetnostni spomenik, ki razkriva duhovno podobo tistega časa, polnega stisk. Avtor besedila v verzih je Valvasor, bakrorezec je Andrej Trost (1643-1708), avtor risb – predlog za bakroreze pa Janez (Ivan) Koch. Besedilo je bilo tiskano leta 1681 v Ljubljani, bakrorezi pa so bili odtisnjeni na Bogenšperku. Delo je izšlo 1682 pri tiskarju Mayrju v Salzburgu.

          Monografija, posvečena Valvasorjevemu Prizorišču človeške smrti v treh delih (Theatrum mortis humanae tripartitum, 1682), prvič celovito predstavi izjemno zanimivo, vendar širši javnosti premalo znano knjigo barona z Bogenšperka.

          Kot umetnostni zgodovinar se avtor knjige Tine Germ osredotoča na ikonografsko analizo bakroreznih ilustracij, ki krasijo knjigo, vendar jo hkrati tudi ustrezno umesti v literarni žanr poučno-moralističnih »prizorišč«, ki so bila v Valvasorjevem času zelo popularna. V štirih tematskih poglavjih nas avtor popelje skozi Valvasorjevo delo, ki v besedi in sliki govori o vsemogočni Smrti, ničevosti posvetnih dobrin in minljivosti človeškega življenja. Z raziskovanjem ikonografskih vidikov, ki so bili v starejši literaturi docela spregledani, opozarja na aktualnost in izvirnost »tega drobnega delca« (kot ga skromno imenuje Valvasor) in bistveno nadgradi naše védenje o vpetosti Prizorišča človeške smrti v evropski kulturni kontekst. Skrbna primerjalna analiza ilustracij v Theatru in grafik, ki jih je imel Valvasor v svoji bogati zbirki, razkriva številna spoznanja o baronu kot ljubitelju umetnosti in o krogu umetnikov, ki so sodelovali pri nastanku njegovih knjig v grafični delavnici na Bogenšperku.

        Monografija, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zbirki Razprave FF,  ni samo pomemben prispevek k boljšemu poznavanju Valvasorjevega dela – z novih vidikov osvetljuje tudi pomen njegovega umetnostnega kroga v kontekstu razvoja baročne emblematike in ikonografije Smrti v zgodnjem novem veku.

          Knjigo Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti

v evropskem kontekstu je predstavil njen avtor Tine Germ, izredni profesor za občo umetnost na Oddelku za umetnostno zgodovino  Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava evropsko umetnost poznega srednjega veka in renesanse. V svojem raziskovalnem delu se posveča ikonografiji srednjeveške in renesančne umetnosti, zlasti humanističnim temam in krščanskemu naravoslovju – simboliki barv, števil, rastlin in živali. Je avtor številnih znanstvenih razprav, objavljenih v uglednih domačin in tujih revijah, ter pisec številnih knjig.

         Po predstavitvi knjige so si  obiskovalci lahko ogledali še muzejsko razstavo z naslovom Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti, v ospredju katere je originalna Valvasorjeva knjiga, ki jo hrani muzej na gradu Bogenšperk. Po razstavi je obiskovalce popeljala njena avtorica, kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije, mag. Martina Orehovec.