Skupina Noreia najavlja nov vznemirljiv glasbeni projekt Kilt Roberta Burnsa z gostoma: Janijem Kovačičem in Lauro Krajnc. Skupaj so pripravili vesel koncert škotskih ljudskih in ponarodelih napevov, ki jih je zapisal najznamenitejši škotski pesnik Robert Burns (1759–1796), v slovenščino pa sta jih prevedla Janez Menart in Jani Kovačič. Pesmi še danes tvorijo železni repertoar Škotov, tako na koncertnih odrih kot v krčmah.
V prvem delu koncerta bodo zapeli in zaigrali nekaj značilnih škotskih pesmi z Burnsovimi besedili ter nekaj zanimivih škotskih napevov ter inštrumentalov. V drugem delu pa bodo izvedli znamenito kantato Veseli berači (Love & Liberty).

Noreia:
Ana NOVAK, violina
Anej IVANUŠA, lesena flavta, bouzouki
Robert BONE, klarinet, irska piščal
Gašper ŠINKOVEC, kitara
Stanči ŠKARJA, kontrabas

Gosta:
Laura KRAJNC, glas, violina
Jani KOVAČIČ, glas, kitara

Skupina Noreia je petčlanska zasedba izkušenih glasbenikov, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, a ne vedno na povsem tradicionalen način! V zadnjem času skupina aktivno spaja »keltsko« tradicijo s svojo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo, kar ustvarja unikaten in prepoznaven zvok!

Laura Betka Krajnc (Duo Zajtrk) se dotika skoraj vseh vej umetnosti: literarne, likovne, performativne in teatralne, največ svojega bistva pa najde v glasbi. Glas je njeno glavno izrazno sredstvo, poprime pa tudi za violino. Z Noreio in Janijem Kovačičem bo odkrivala zgodbe ter hudomušne pripovedke ovite v keltsko zvočnost.

Jani Kovačič je tako dolgo na sceni, da je postal že scena sama. Tokrat se bo z Noreio in Lauro spomnil keltskih korenin in pojasnil kakšna je tradicionalna škotska jed – haggis.

Robert Burns (1759 - 1796) je najpopularnejši škotski pesnik. Njegove pesmi so ponarodele in še danes se marsikatera zapoje. Zlasti se to rado dogodi na dan njegova rojstva – 25. januarja, ki je škotski ljudski praznik. Takrat se zbero ljudje v krčmah, pijejo in pojejo ter recitirajo. Zato ima marsikateri Anglež Burnsa za gostilniškega poeta. Predromantični čas, v katerem je živel Burns, je na Škotskem krepko pometal s starim načinom življenja in kmetovanjem. Burns je, predvsem zaradi svoje radoživosti in neštetih ljubezenskih zvez, ki so se nemalokrat končale z nezakonskim detetom, pogosto zašel v težave. Naposled je hotel uteči celo na Jamajko. Prodal je svoje pesmi, da bi zbral denar za pot, zbirka pa je presenetljivo uspela in mu navrgla še dobiček, kar ga je zadržalo na Škotskem. Simpatiziranje s francosko republiko mu je nakopalo še druge težave. Umrl je mlad, komaj 37 let star, zapustil nekaj nezakonskih otrok in precej pesmi. Večino pesmi je zložil na melodije ljudskih, prav tako je zbiral ljudsko blago ter ga po svoje priredil ter izdal. V njegovi poeziji najdemo verze njegovih predhodnikov, verze ljudskih pesmi in verze pesnikov – skratka tista prava obstojna mešanica, ki jo zmorejo napraviti le pravi pesniki in umetniki.

Janez Menart (1929 - 2004) je slovenski pesnik, ki je že od prve znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih (1953) veljal za ključnega ustvarjalca poezije. Naslanjal se je na tradicionalne pesniške oblike in njegove pesmi se še danes izvajajo. V prevodih nam je približal angleške in francoske pesnike, poslovenil pa je tudi Roberta Burnsa. Pesmi s prevodi Burnsa so izšle v zbirki Lirika (1975).

***
Dogodek je brezplačen s priporočenim prostovoljnim prispevkom 10€.

Obvezne rezervacije na: rezervacije@bogensperk.si ali 01 898 78 67.