Že od leta 2005 vsako leto 4. februarja obeležujemo svetovni dan boja proti raku. Namenjen je ozaveščanju javnosti, ukrepih za preprečevanje in zdravljenje ter spodbujanju aktivnosti za boj proti raku. V nadaljevanju članka je predstavljen pljučni rak, največji povzročitelj vseh smrti zaradi raka.
Pljučni rak je maligna bolezen celic bronhijev (sapnic), za katero je značilna hitra rast rakavih celic. Iz celic nastane tumor, ki maši sapnico in pritiska na okolico. Tumorske celice se pogosto širijo v okolico, preraščajo zdravi del pljuč ter se s krvjo in limfo širijo v ostale dele telesa. Večina teh celic odmre zaradi obrambe našega imunskega sistema, nekaj pa se jih zasidra v drugih organih, kjer tvorijo nove tumorje – zasevke oz. metastaze.
Ta vrsta raka ostaja v vrhu novoodkritih rakavih obolenj v Sloveniji in ima v splošnem slabo prognozo. V Sloveniji letno odkrijemo več kot tisoč novih bolnikov s pljučnim rakom, večinoma moških, kljub vsemu pa število obolelih žensk vztrajno narašča. Pljučni rak je bolezen, ki jo pogosto odkrijemo tako pozno, da jo težko zdravimo, zato moramo biti pozorni že na zgodnje oziroma pogosto neznačilne znake bolezni.
V zgodnjih stadijih pljučni rak praktično ne povzroča nobenih težav, običajno se ga odkrije povsem po naključju. Bolezenski znaki so na začetku neznačilni, ob odkritju bolezni pa so večinoma že prisotni znaki napredovale bolezni, ki so posledica razraščanja tumorja in zasevkov v ostale organe. Najpogostejši znaki bolezni:
- kadilski kašelj, ki je stalen in bolj intenziven
- povečana količina izmečka ali kri v izmečku
- piskanje v pljučih
- ponavljajoče se pljučnice na isti strani
- oteženo dihanje
- stalna bolečina v prsnem košu, v ramah ali v hrbtu
- hripavost
- kronična utrujenost; izguba apetita
- različni nevrološki znaki (nestabilna hoja, izguba spomina)
- nepojasnjena izguba telesne teže
Po potrditvi diagnoze pljučnega raka sledi zdravljenje, ki je odvisno od tipa tumorja, razširjenosti bolezni, bolnikovega splošnega stanja in spremljajočih bolezni. Najbolj primerna je kirurška odstranitev tumorja, po kateri lahko pride do popolne ozdravitve bolezni, žal pa pride v poštev le pri majhnem številu bolnikov, pri katerih se rak še ni razširil in nimajo drugih spremljajočih bolezni. Ostali obliki zdravljenja sta kemoterapija in radioterapija, po katerih pa je ponovitev bolezni pogosta, zato so nujne redne kontrole.
Daleč najpomembnejši dejavnik tveganja pri nastanku bolezni je kajenje. Do 70. leta starosti se pljučni rak razvije pri vsakem sedmem kadilcu, z leti se to razmerje samo še povečuje. Pri nekadilcih je tveganje za razvoj pljučnega raka bistveno manjše, kljub temu pa je pasivno kajenje (izpostavljenost cigaretnemu dimu) zelo nevarno in je glavni vzrok za razvoj pljučnega raka pri nekadilcih. Tudi izpostavljenost nekaterim drugim dejavnikom (azbest, radon, arzen, ionizirajoče sevanje) lahko vodi v razvoj bolezni. Znanstveniki opozarjajo, da na nastanek pljučnega raka in tudi večine ostalih oblik raka vpliva naš življenjski slog. Redna telesna vadba, uravnotežena prehrana in uspešno spopadanje s stresom naj bi zmanjševalo tveganje. Dejstvo, da za pljučnim rakom zbolevajo tudi nekadilci in vsi kadilci ne zbolijo, verjetno kaže na določene genetske dejavnike, zato iščejo znanstveniki še druge možne kazalce - biomarkerje, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je možnost bolezni večja.
Najboljša preventiva pred obolenjem za pljučnim rakom je nekajenje oz. prenehanje kajenja. V Sloveniji letno potekajo obsežne protikadilske akcije – v prvi vrsti opozarjanje na škodljivosti kajenja med otroki in mladino, nudenje pomoči osebam, ki želijo odpraviti kadilsko odvisnost, prepoved kajenja v zaprtih prostorih, itd. Ker je kajenje pogost dejavnik tudi za razvoj drugih bolezni, ki zmanjšujejo pričakovano življenjsko dobo in bremenijo zdravstveno blagajno, je v prihodnje pričakovati še več protikadilskih akcij, še večje trošarine za cigarete in še strožje zakone, kar se tiče kajenja.
Pripravil: Aljaž Jeromel, študent farmacije
