Tako smo se vse četrtke v januarju in še dva v februarju zbrali ob 18. uri pri Konju na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu in se h njemu ob zaključku pohoda tudi vrnili. Pohod je vsakokrat trajal dve uri. Pohode je organizirala vodnica Marjeta Škorja, pri vodenju in izvedbi pa sta pomagala Marjan Žvikart in vodnik Ivan Hartman  Vanč. Izvedli smo 6 pohodov, udeležilo se jih je kar 76 pohodnikov .

Cilji naših pohodov so bili različni – gozdne poti, makadamske ceste, kolesarska steza, pa tudi pločniki okoli Slovenj Gradca. Poskrbeli smo za varnost, vzorno smo se opremili z odsevnimi znaki in naglavnimi lučkami. Pričakovali smo tiste prave zimske pohode, pa je bil tak samo eden. Na prvih pohodih smo opazovali že močno razcveten teloh, hodili po blatu razmočene Luštne poti, namesto bund, kap in rokavic sta zadoščala majica in debelejši flis. Zadnji januarski pohod do Šmartnega, cerkve sv. Jurija in čez Legen nazaj v Slovenj  Gradec pa je le bil tisti pravi zimski popestren s kepanjem in stresanjem snega z dreves na pohodnike. Vanč je že popoldan naredil gaz, da smo zvečer lažje hodili. Prve dni februarja, ko nas je prizadela poledica in žled v gozdovih,  smo morali pohode preusmeriti iz gozdov na lokalne ceste. Tako smo preko Legna šli v Pameče in se vračali skozi Stari trg proti Žančanom in mimo silosov nazaj do Konja. Dva  izmed pohodov sta  bila na Homec - eden  mimo Toplarne in skozi Mestni gozd na Homec, drugi pa v obratni smeri podaljšan ob polni luni do cerkve Sv. Jurija, kjer smo ob zadnjem pohodu imeli tudi kratko sladko malico.

Kot posebnost smo se odločili, da predvideno pot pohodnikom razkrijemo šele ob štartu pohoda. In zgodilo se je , da se je naš Stane pripeljal na pohod, nato pa dvakrat šel peš mimo svojega doma in še nazaj v Slovenj Gradec po avto. Na njegovem  obrazu smo  poleg nasmeha »razbrali« neizrečene komentarje in se ob tem prav prijetno nasmihali. Borisa smo na enem izmed »dolgih« dveurnih pohodov nagradili s sendvičem, ker je že na prvem pohodu močno pogrešal malico in to tudi »glasno« povedal organizatorki pohodov. Prijetne utrinke z zadnjega pohoda je Danilo ujel tudi s fotoaparatom.

Kar nekako smo se navadili, da je četrtek rezerviran za večerne pohode. Prijetno druženje smo združili z željo, da se razgibamo. Vseeno smo ostali zvesti tistemu našemu planinskemu tempu hoje organizirane in vodene skupine. Ja,  resnično smo si s pohodi popestrili januarski čas in pokazali, da je lepo hoditi tudi doma, v našem Slovenj Gradcu z okolico.

                                                                    Pripravila:  Marjeta Škorja

                                                                                        vodnica PD Slovenj Gradec