Tako smo se vse četrtke v januarju in v februarju zbrali ob 18. uri pri Konju na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu in se h njemu ob zaključku pohoda tudi vrnili. Pohod je vsakokrat trajal približno dve uri. Poskrbeli smo za varnost, vzorno smo se opremili z odsevnimi znaki in naglavnimi lučkami. Smer pohodov smo vsakokrat razkrili pohodnikom šele ob štartu pohoda. To je imelo dva pomena in sicer smo vsakokrat pohodnike prijetno presenetili, saj smo pogosto hodili tudi mimo njihovih domačih dvorišč, kot drugo pa smo vodniki šele ob pregledu vremenske situacije in stanja naših poti ob sredah izbrali smer pohoda. Zlasti v januarju so bile poti poledenele, kasneje je zapadel sneg, imeli pa smo tudi pomladno blatne poti. Opravili smo ogledne ture pa čeprav je to zgolj okolica Slovenj Gradca. In takšno »ekipno« vodniško sodelovanje je pripomoglo, da smo hodili tudi po brezpotjih, se kepali , zakorakali v blato in vodo in vsakokrat pojedli skromno malico ob kratkem postanku nekje na polovici vsakega pohoda.
Cilji naših pohodov so bili različni : Luštna pot, markirana planinska pot proti Poštarskem domu in Perjakov vrh, Gradišče, Rahtel, Šmartno – Legen, Grajska vas - Gmajna, Veniše, Pot proti Kremžarici in nato v smeri Pameč. Mnogo pohodnikov je povedalo, da so nekatere poti prehodili nazadnje kot otroci, šolarji, najstniki. Letos smo imeli dvakrat tudi pohodnico iz Raven na Koroškem, ki je bila nekoč domačinka na Legnu.
Kar nekako smo se navadili, da je četrtek rezerviran za večerne pohode. Prijetno druženje smo združili z željo, da se razgibamo. Ja, resnično smo si s pohodi popestrili januarski in februarski čas in spet pokazali, da je res lepo hoditi tudi doma, v našem Slovenj Gradcu z okolico.
Pripravila: Marjeta Škorja
vodnica PD Slovenj Gradec