Letošnje šolsko leto je potekalo v duhu Slovenije, naše dežele. Kar velikokrat pozabljamo na njene lepote, naravne in kulturne znamenitosti, pomembne osebnosti, bogastvo, ki ga skriva na tako malem ozemlju. Tako smo letos v okviru projekta Evropska vas »posvojili« ravno našo državo, našo domovino. Skozi leto smo jo tako podrobneje spoznavali, odkrivali neodkrito pri različnih predmetih in v okviru medpredmetnih povezav. Odločili smo se, da šolsko leto s Slovenijo tudi zaključimo.

Tako se je porodila zamisel, da pripravimo nagradni kviz Slovenija, moja dežela, s katerim smo preverjali, koliko vemo o Sloveniji, koliko vedo o njej naši gostje, obiskovalci zaključne prireditve.

Folklorna skupina je poskrbela za prve korake, s plesi metl tanc, zibn šrit in špic polka nas je spomnila na našo bogato folkloro, slovenske ljudske plese. Komaj so končali s plesom in sta voditeljici zastavili prvo kviz vprašanje, že se je z visokih gora zaslišala znana Kekčeva pesem. Prišla je tudi teta Pehta, ki je Kekcu izročila kapljice za Mojco, saj veste, tiste prav posebne, ki zdravijo slepoto. Z Mojčino pesmijo se ji je le-ta tudi lepo zahvalila. Po naslednjem vprašanju je na oder že prišel France Prešeren. Bil je na poti k Juliji, kjer ji je pod oknom izpovedal svojo ljubezen. Žal, tudi tokrat ni bil uslišan.

Nagradni kviz smo prekinili z nastopom Luke Borkoviča, mladega klavirskega virtuoza, ki nam je zaigral prijetno melodijo, podelili pa smo tudi pohvale ter bronasta, srebrna in zlata priznanja šole.

Ljubim te, Slovenija zelena je zapel mladinski pevski zbor in že smo se vrnili h kvizu. V nadaljevanju smo prisluhnili Župančičevim pesmim, ki so jih recitirali drugošolci, Mlinar na Muri nas je popeljal v ravninski del naše dežele, četrtošolka pa nam je v prekmurščini zaupala recept za pripravo prekmurske gibanice. »Tak je dobra, ka bi jo še angelčki jeli,« je gučala.

S pesmijo Koroško srce smo se preselili domov, na Koroško. Tam nas je že čakal Kralj Matjaž in njegova Alenčica, ki se je trudila, da bi ga zbudila, da bi nam pomagal s svojo dobroto in pravičnostjo. A bil je preveč utrujen, zaspal je nazaj.

Čuki so udarili Z nogo ob tla, prvo, tretje in devetošolci pa so zaplesali. Medtem smo se pripravili na žrebanje nagrad. Ob pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje smo izžrebali petnajst srečnežev in jim podelili praktične nagrade.

Ker vemo, da v naši deželi velja rek, da ni veselice brez Golice, smo z njo zaključili tudi našo prireditev. Zaigral nam jo je šolski bend, četrto in petošolci pa so se ob njej veselo zavrteli.

Veseli smo bili, da smo lahko »del Slovenije« podelili tudi s starši in drugimi obiskovalci, ob koncu prireditve pa je v nas še vedno odzvanjal uvodni avizo Moja dežela in njena lepota, moja dežela, mi smo njeni ljudje …

Nataša Rotovnik Sukič in Janja Kresnik

učiteljici Prve osnovne šole Slovenj Gradec