V društvu smo se odločili, da bomo poskušali oživiti predvsem običaje in navade, katerih glavna tema je koruza. Tako je spomladi nekaj posadimo na star način – to je s pomočjo konjev in z motiko, nato jo okopavamo in plejemo, pred kožuhanjem pa jo ročno potrgamo. Koruza se nato čez zimo suši na Herčevi žagi, v mesecu marcu oz. aprilu (odvisno kdaj je koruza dovolj suha), pa organiziramo luščenje koruze.
V petek, 12. aprila, smo organizirali luščenje koruze v garaži gasilskega doma PGD Golavabuka v Tomaški vasi. Našemu povabilu so se odzvale tudi ljudske pevke Bršljanke in članice Turistično olepševalnega društva Šmartno.
Najprej smo seveda morali iz Herčeve žage s traktorjem pripeljati koruzo, ki jo je potrebno oluščiti. Ob 19. uri so pričeli prihajati naši člani in ostali krajani. S seboj so imeli razne stare pripomočke za luščenje koruze ter pletene košare. V teh dneh smo tudi ugotovili, da imajo naši ljudje na podstrešjih shranjenih veliko starih naprav, s katerimi so si včasih lajšali delo na kmetih. Tako smo koruzo luščili na roke in pa s pomočjo raznih pripomočkov in naprav, na katerih so nekdaj luščili koruzo. Da je delo hitreje teklo so poskrbele tudi naše ljudske pevke Bršljanke, ki so ob zvokih harmonike zapele bolj in manj znane pesmi. Pri nekaterih so se pridružili tudi ostali krajani in vzdušje je postalo še bolj vedro. Naši člani in krajani so tudi obujali spomine, kako je to luščenje potekalo v starih časih. To opravilo je potekalo v zimskih večerih, ko je bilo delo v hlevih in v hiši končano. Takrat se je zbrala vsa družina, na večjih kmetijah pa so povabili tudi sosede in prijatelje, in ob pesmih in ob pripovedovanju raznih zgodb so luščili koruzo, ki so je nato nekaj zmleli za zdrob in moko, ostalo pa so imeli za krmo živali.
Po napornem delu smo se vsi posedli okrog miz, ki so se šibile pod težo domačih dobrot. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za žejo. Ob prijetnih in veselih zvokih, ki jih je iz harmonike izvabljal Viktor Mlinšek, smo se prisotni tudi veselo zavrteli. In tako smo naš prikaz starega opravila zaključili pozno v noč. Luščenja koruze se je udeležilo tudi veliko mladih, in tako ugotavljamo, da smo s to prireditvijo dosegli svoj namen in zagotovili, da se stari običaji in navade prenašajo na mlade. Ponovno smo dokazali, da v naših krajih živijo dobri, delovni in vedri ljudje.