Slavnostna govornica ne tem srečanju je bila mag. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravi RS. Prisotni so bili še predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas in župan Občine Mislinja Franc Šilak.

Uvodoma je najprej vse udeležence pozdravila in nagovorila predsednica DI Slovenj Gradec Stanislava Tamše. Dejala je, da so se pred 30 leti predstavniki koroških DI na KOO za Koroško dogovorili, da bodo organizirali planinske dneve invalidov predvsem za težke invalide iz DI Koroške regije. Odločili so se za Uršljo goro, kamor pa je bila dostopnost zelo zahtevna. Težke invalide, med katerimi je bilo tudi nekaj vozičkarjev, so lahko na vrh Uršlje gore pripeljali le s terenskimi vozili – jeepi, katere jim je posodilo Gozdno gospodarstvo in Policija. Prav tako tudi hrano. Na tej lokaciji so koroška društva vztrajala celih 10 let, saj so jim bili invalidi tako hvaležni, da so včasih tudi jokali. Dejali so, da če ne bi bilo njih, vrha Uršlje gore, iz katere je izjemen pogled po vsej Koroški do Kozjaka in Kamniško-Savinjskih Alp, nikoli ne bi videli. Vedno pa so za njih pripravili tudi kulturni in zabavni program, igral jim je ansambel Invalid, ki je v tistih letih deloval na društvo. Seveda pa je na to srečanje prihajalo iz leta v leto več invalidov, tudi manj težkih,  dostopnost na sam vrh pa je bila še vedno zahtevna. Prav zaradi tega je KOO DI za Koroško pričel iskati novo lokacijo in odločili so se za Kope. Tako so leta 1994 organizirali in povabili na Kope tudi ostala DI, članice ZDIS. Že na prvem srečanju je bilo takrat prisotnih preko 1500 invalidov, medtem ko jih je na Uršljo goro prihajalo med 100 in 200. Seveda pa je na Kope iz leta v leto prihajalo vedno več invalidov, saj se število udeležbe giblje med 2500 in 3500 invalidov. In prav ta podatek nam kaže, da invalidi radi prihajajo na Kope, zato se bo društvo še naprej prizadevalo, da se bodo lahko teh srečanj, ki je namenjeno predvsem druženju in sklepanju novih prijateljstev pa tudi priložnost, da se spregovori o problemih invalidov, organizirali tudi v bodoče.

Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec je izrekel vsem prisotnim dobrodošlico in jih prav lepo pozdravil in jim zaželel, da ta dan preživijo na Kopah kar najlepše. Dejal je, da čeprav ležijo Kope v občini Mislinja, se na njih večkrat dogaja kakšen dogodek, katerega so organizatorji iz MO Slovenj Gradec, saj Kope ležijo na sami meji občine Mislinja in MO Slovenj Gradec. Nato je dejal, da MO Slovenj Gradec z invalidskimi društvi in organizacijami sodeluje zelo dobro, da jim znajo prisluhniti in pomagati ter reševati njihove probleme in težave, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje življenje. Omenil je tudi, da je bila MO Slovenj Gradec ena izmed prvih občin, ki je pristopila k projektu »Občina po meri invalidov«, katerega vsako leto razpiše Zveza delovnih invalidov Slovenije. Naziv »Občina po meri invalidov« je prejela MO Slovenj Gradec listino že leta 2008 in ta naziv jih tudi zavezuje, da bodo s tem projektom še nadaljevali, saj še v celoti ni realiziran. Dejal je še, da z Društvom invalidov Slovenj Gradec sodelujejo še pri drugih projektih, kot so Revija pevskih zborov ZDIS in Razstava ročnih in umetniških del, ki bo letos v mesecu septembru, v okviru praznika MO Slovenj Gradec, zopet v Slovenj Gradcu, zato jih je povabil, da na tej razstavi tudi letos sodeluje čim več društev.

Franc Šilak, župan Občine Mislinja je po pozdravu dejal, da se moramo skupaj prizadevati, da bom izbrali tiste poti, ki bodo najbolj pravične in tudi najbolj učinkovite za reševanje problematike invalidov, upoštevajoč dejstvo, da so invalidske organizacije pomemben dejavnik v izenačevanju možnosti za socialno vključevanje invalidov. Pomembno je, da se v praksi upošteva načelo, da se na področju invalidskega varstva ne sme zgoditi nič brez sodelovanja invalidov. Posebej pa je potrebno poudariti pomen prostovoljstva na področju invalidskega varstva in mu izrekati vso priznanje. Gre za pomembno vrednoto, ki omogoča dopolnjevanje državnih institucij in vsega, kar se lahko ureja s predpisi in javnim financiranjem. Verjame, da se problematike zavedajo vsi, toda kaj se je storilo na tem področju, se najbolj zgovorno kaže v številkah. Dejstvo je, da delež izdatkov za invalide predstavlja manj od 2% BDP, kar je nižje od povprečja držav EU, kjer nekatere države, Danska in Norveška, namenjajo tudi več ko 4% BDP, zgovorno priča med besedami in dejanji. Dejal je še, da je pred kratkim prebral misel nekega invalida, ki pravi »Sprijazni se s svojim življenjem. Sprejmi takega, kot je. Danes. Sedaj. Da ne zgrešiš še tistega drobca sreče, ki čaka nate». Kako pomenljive so te besede, je dejal, ki se dotikajo vseh nas, ki na svojstven način govorijo o odnosu do življenja, do ljudi in opominjajo posameznika in skupnost, da moramo pomagati, da se ohrani optimizem in neuklonljiva volja, ki veje iz teh besed. Optimizem in volja, ki jo v teh burnih časi rabimo prav vsi, da bomo kos izzivom, pred katere smo postavljeni.

Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije je v pozdravnem nagovoru dejal, da tradicionalno srečanje ni le zgolj navaden zbor, ampak pomeni izraz pripadnosti profilirani in reprezentativni, največji nacionalni invalidski organizaciji, ki uresničuje skupne interese in interese posameznikov na širokem področju invalidskega varstva. Prepričan je, da bodo tudi po uvedbi državnih regij, invalidi imeli svojo koordinacijsko telo, ki jim bo omogočilo učinkovitejše delovanje. Dejal je še, da je poniknilo precejšnje število pravic in ugodnosti, ki so jih bili v preteklosti invalidi deležni. Tudi Vlada govori o večji gospodarski rasti, toda, ni se še slišalo, da za ortopedske pripomočke ne bo več potrebno doplačila, prav tako za zdravila, da bodo postala zdravilišča dostopnejša za invalide, delovna mesta prijaznejša, da ne bo šikaniranja invalidov in še kaj.

Invalidi ne bodo tiho, saj ne zahtevajo več, ampak ravno toliko, kolikor imajo drugi. Želijo si takšne predstavnike ljudstva, ki bodo zastopali tudi njihova hotenja, njihove poglede, želje in zahteve. Tudi zaposlovanje  invalidov mora biti prednostna  naloga in vsaj pri tem si država mora zastaviti jasne in merljive cilje. Invalidi so namreč izredno zanesljivi in odgovorni delavci in sodelavci,  imajo pa še eno  kvaliteto, ki pri nas pogosto manjka; tudi zaradi svojih specifičnih potreb namreč niso nagnjeni k iskanju krivcev, temveč k iskanju rešitev in vsak invalid dobro ve, koliko kreativnih rešitev je moral najti v sebi, da si je optimiziral način življenja.

Slavnostna govornica mag. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravic RS je spregovorila o njenih izkušnjah in doživetjih ob delu z invalidi, ki so jo pripeljali do spoznanja, da v družbi skupaj ustvarjamo mozaik in da prav vsak izmed nas predstavlja poseben kamenček v tem pisanem mozaiku. Prav vsak je pomemben, edinstven in neponovljiv. Ob tem pa je nujno zavedanje, da smo v družbi medsebojno odvisni in drug do drugega tudi odgovorni. Odgovornosti do sočloveka in odgovornosti do domovine ni možno obiti ali se je kot človek razbremeniti. Spoznati moramo, da nismo vsi enako obdarjeni. Prav različnost in drugačnost nas lahko kot družbo bogati. Dolžni smo dopolnjevati drug drugega, se sprejemati v drugačnosti in si pomagati. Povezovanje v invalidske organizacije, združenja in društva so še toliko bolj pomembna, saj se vanje združujejo ljudje s podobnimi težavami.

Spregovorila je tudi o Konvenciji združenih narodov o pravicah invalidov, ki državo spodbuja h konkretnim aktivnostim na področju uresničevanja pravic invalidov in o zakonodajnih aktih na področju uresničevanja konvencije o pravicah invalidov. Izpostavila je Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in tudi Zakon o osebni asistenci. Skrb vzbuja tudi ugotovitev, da se Svet za invalide, kot strokovno posvetovalni organ vlade, ni sestal že od sredine leta 2012.

Govorila je tudi o problemih in težavah invalidov, ki se obračajo na Varuha Človekovih pravic. Pogosto so to postopki ugotavljanja invalidnosti, izdane odločbe, težave v zvezi s parkirnimi mesti in pridobitvijo parkirnih kart za invalide, pritožbe na delo invalidskih komisij in zaposlovanju invalidov v invalidskih podjetjih. Dejala je, da ravno invalidska podjetja velikokrat kršijo pravice delovnih invalidov. Tako se zdi, da so invalidi v invalidskih podjetjih zgolj izkoriščana delovna sila, sredstvo za pridobitev državnih subvencij  in za povečanje dobička. Vse skupaj pa je še bolj žalostno, saj se invalidi v strahu pred izgubo zaposlitve ali svojega položaja v družbi redko odločajo za morebitne prijave kršitev in se raje vdajo v usodo. Vendar je prepričana, da se lahko skupaj z aktivnim pristopom, prijavami, nadzorom, kaznovanjem prepreči nadaljevanje te prakse. Vsekakor pa je potrebno  angažiranje vseh, tako invalidov, države, lokalne skupnosti in okolja, kjer invalidi živijo. To je še toliko bolj pomembno, saj mnogi ne poznajo zakonodaje, svojih pravic, včasih niti ne vedo, da so jim kršene številne pravice.

Svoj govor je zaključila z besedami, da so Invalidi velika skupina ljudi in enakovreden član naše družbe. Da so prav tako sposobni, ustvarjalni, inovativni in tudi odgovorni za ugled Slovenije doma in v tujini. Naloga oblasti pa je, da jim pomaga pri vključenosti v družbo, da poveča možnosti njihovega zaposlovanja, da jim omogoči boljšo izobrazbo, skratka, da ust ari pogoje za njihovo dostojno življenje.

Stanislava Tamše