Pri gasilskem domu  v Tomaški vasi se nas je zbralo preko 20. Počasi smo se odpravili po kolesarski poti proti  cvetlični gredi v Turiški vasi, kjer nas je tudi pričakalo še enkrat toliko udeležencev. Lansko leto smo si na pohodu ogledali Kocerod, letošnje leto pa smo imeli željo, da si ogledamo podjetje GEP Štalekar. Ob prihodu na dvorišče podjetja smo bili prijetno presenečeni, kako so nas lepo sprejeli in nas popeljali skozi vse hale oz. skozi vse faze proizvodnje. Njihovi zaposleni se nenehno izobražujejo, poslujejo pa tudi z mnogimi znanimi farmacevtskimi družbami. Razvijajo in izdelujejo visokokakovostne, prepoznavne in unikatne izdelke. Bilo je zanimivo, saj si nobeden od nas ni predstavljal, s kakšno vrhunsko tehnologijo upravljajo delavci v podjetju.
Po prihodu iz hale nas je presenetil dež. Toda nas Vedrinovcev tudi dež ni odvrnil od druženja ali pa nas spravil v slabo voljo. Odločili smo se, da pohod, ki smo ga sprva želeli izvesti po Dobravskih gozdovih proti Šmartnemu in nato do Herčeve žage, skrajšamo. Odpravili smo se nazaj proti Turiški vasi, mimo Mlinarjev, Černivnika, med travniki in njivami do Lauretov in nato do Herčeve žage, kjer nas je z odličnim pasuljem pričakal naš kuharski mojster Zoran Oiclj. V tem času je spet posijalo sonce in druženje na žagi se je kar malo zavleklo. Bilo je zelo prijetno druženje, ki ga bomo naslednje leto spet ponovili.