Logo MojaObčina.si

Slovenj Gradec

JUTRI
23°C
6°C
ČE.
22°C
3°C
Deli
4904

KDO JE ODGOVOREN ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA?

Dnevna medijska poročila in seznanjanje o ogroženosti našega okolja in zdravja, ki je neposredna posledica neodgovornega ravnanja posameznikov na eni strani in države s pomanjkljivo zakonodajo, lobiranjem in močnim kapitalom na drugi, nam narekujejo zgolj eno – da se moramo temu neodgovornemu obnašanju upreti sami.
Ob nemočnem opazovanju, kako so se hmeljišča nezadržno širila v bližino naselij, smo zaskrbljeni občani v novembru 2017 ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov – CIVOZ, da preučimo nastalo situacijo. V zelo kratkem času se nam je s podpisi pridružilo več kot 2500 občanov Mestne občine Slovenj Gradec, ki skupaj podpirajo delovanje in razmišljanja vseh, ki se zavedamo negativnih posledic bivanja v nezdravem okolju.
CIVOZ Slovenj Gradec vseskozi aktivno deluje v smeri ozaveščanja in iskanja rešitev za nastalo okoljevarstveno problematiko v Mestni občini Slovenj Gradec. S svojim prostovoljnim delovanjem nikakor ne želimo zavajati javnosti, širiti neresnic in potvarjati dejstev, zato smo podrobno pregledali zakonodajo ter pridobili številna mnenja, izjave in ugotovitve odgovornih organov, institucij in kompetentnih strokovnjakov, ki jih prilagamo v izjavi.

Naše ugotovitve, s katerimi želimo natančneje seznaniti javnost, so sledeče:
1. V Sloveniji imamo Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki pa se ne upošteva v celoti. Prav tako v pravilniku ni upoštevano previdnostno načelo glede ogrožanja zdravja občanov in ohranjanja okolja.
2. Pridobili smo ocene tveganja uporabe pesticidov, iz katerih je razvidno, da se v hmeljarstvu uporabljajo zelo tvegani pesticidi. V obdobju intenzivne rasti se hmelj tretira s FFS (fitofarmacevtskimi sredstvi) tudi večkrat mesečno.
3. Specifične klimatske razmere Mislinjske doline so neprimerne za škropljenje, saj sta zanjo značilni stalna visoka zračna vlaga ter neprevetrenost, kar povzroča zastajanje vlažnega (kontaminiranega) zraka na dnu doline. Zaradi tega škropivo ob neugodnih vremenskih razmerah zanaša več sto metrov in celo kilometre daleč po dolini, spotoma pa se ostanki FFS v zraku počasi odlagajo na površje in tam v obliki prašnih delcev tudi ostajajo. Prav zaradi tega je konvencionalno gojenje hmelja z izjemno visokimi nasadi še posebej sporno. Posnetek škropljenja si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=gPDqcMRp7Tc. Naša mala, ozka in z vseh stani zaprta dolina je popolnoma neprimerna za tako številčne nasade z monokulturo.
4. Preučili smo Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin, v katerem so določeni večji odmiki, kot jih predpisuje Pravilnik o pravilni uporabi FFS, saj se pojav zanašanja omejuje tudi z zasajanjem varovalnih pasov rastlin. Rastline v varovalnem pasu naj bodo zasajene na razdalji 3- do 5-kratne višine nasada od njegove zadnje vrste ter visoke vsaj toliko kot nasad. Pri nasadu hmelja bi to moralo biti vsaj 8 m višine in 24–40 m širine.
5. Ugotavljamo neustrezne odmike hmeljišč od javnih površin, po javno dostopnih podatkih pa so hmeljišča postavljena celo na nekaterih delih občinskih zemljiščih.
6. Že v lanskem letu smo izdali informativno zloženko, ki je vsekakor aktualna še danes.
7. Ugotovili smo prelaganje odgovornosti med različnimi inštitucijami ter nedorečenost na področju zakonodaje in predpisov. Pošiljali smo številne dopise in vprašanja različnim organom in inštitucijam ter prišli do naslednjih ugotovitev: te službe delujejo zelo počasi in neusklajeno, za vsak odgovor moramo urgirati, od različnih organov pa smo pridobili popolnoma nasprotujoče si odgovore na ista vprašanja, združuje pa jih prelaganje odgovornosti na druge.
8. Zakonodaja je pomanjkljiva in neustrezna, kar ugotavlja tudi varuh človekovih pravic.
9. Potrebni so previdnostni ukrepi pri pridelovalcih hrane, ki mejijo na hmeljišča, zato se sprašujemo, zakaj morajo ti sami zaščititi svoje pridelke zaradi možnosti pojavov kontaminacije, če ogroženost povzročajo mejaši hmeljarji?
10. Hmeljišča se nahajajo tik pred šolo in vrtcem – starši so zaskrbljeni za zdravje otrok, hmeljarji pa
ne upoštevajo zahtev iz Pravilnika o pravilni uporabi FFS glede obveščanja. Odgovorne osebe v
javnih ustanovah (Vrtec in Osnovna šola Šmartno) dolgo, kljub dopisom in prošnjam, niso prejele
nikakršnih navodil oziroma smernic, kako ravnati v času tretiranja hmelja s FFS, šola in vrtec pa
dnevno izvajata dejavnosti na prostem.

11. Stanje rakavih obolenj v Sloveniji in na Koroškem je zaskrbljujoče. Po podatkih NIJZ je Slovenija na prvem mestu po obolevnosti za rakom v Evropi, v naši regiji pa sta najbolj pogosta rak kože in pljuč. Številni občani poročajo, da imajo težave, ko se po škropljenju sprehodijo po kolesarski stezi. Po podatkih Inštituta za javno zdravje je Slovenija, kar se tiče zdravja ljudi, v nezavidljivem položaju. Še več, ugotavljajo, da so v porastu obolenja dihal in kože, vse več je alergij in na žalost tudi rakavih obolenj. Prav pri slednjih »kraljuje« na prvem mestu Koroška regija.

12. Hmeljevina uradno spada med nevarne odpadke. Z odpadno hmeljevino z zmleto polipropilensko vrvico je treba ravnati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki. Ti določajo, da je takšne odpadke prepovedano puščati v okolju. Izvirni povzročitelj mora te odpadke predati uradno registriranemu zbiralcu odpadkov. Odpadna hmeljevina, pomešana s polipropilenskimi vrvicami, ni nenevaren odpad.

13. Pospešeno postavljanje novih hmeljišč se nadaljuje tudi to pomlad. Dosedanjim 125 ha se letos pridružuje novih 10 ha. Kakšen bo trend povečevanja teh površin v prihodnjih letih? Ogorčeni smo nad širjenjem nasadov hmelja celo v neposredno bližino šole, vrtca, igrišč, individualnih hiš, strnjenih naselij in rekreativnih objektov.

14. Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu oddaja 17 ha najboljših kmetijskih zemljišč v najem za zasaditev s hmeljem. Morda bi ta zemljišča želeli v najem in obdelavo pridelovalci hrane? Ali so takšna zemljišča sploh še primerna za pridelavo zdrave in neoporečne hrane? 
15. Iz javno dostopnih evidenc smo pridobili podatke o podeljenih subvencijah hmeljarjem za pretekli dve leti. Subvencije so v kmetijstvu vsekakor potrebne. Strategija razvoja kmetijskih dejavnosti bi morala potekati v prid samooskrbe in ekološke pridelave hrane. Hmelj je izključno industrijska rastlina in ni namenjen za prehrano, zato menimo, da pridelovalci hmelja niso upravičeni do subvencij. Sprašujemo se, zakaj niso subvencije namenjene pospeševanju samooskrbe in ekološkemu kmetovanju. 
16. Ugotavljamo, da hmeljarji niso pripravljeni na sodelovanje in se ne odzivajo na povabila, presenetile so nas tudi njihove grožnje s tožbami. 
17. V CIVOZ-u razmišljamo o pravni poti, saj se zavedamo negativnih učinkov intenzivne uporabe
FFS in s tem zmanjšanja kvalitete življenja oziroma kumulativnega negativnega učinka teh kemikalij na zdravje ljudi. Ne moremo se strinjati s tem, da nam je kršena ustavna pravica živeti v zdravem okolju. 
Vse dokumente si lahko pogledate na spletni strani, povezava: https://drive.google.com/file/d/1PusxXE5LXueK0b2pBL7TSH3YwNlW-xgi/view

Z intenzivnimi postavitvami hmeljskih nasadov in povečano uporabo FFS do Slovenj Gradca, Šmartna (v bližini šole in vrtca z okrog 500 otroki) in Podgorja se poslabšujejo pogoji za zdravo in kvalitetno življenje. Že v začetku leta 2018 smo vložili pobudo županu in Občinskemu svetu Mestne občine Slovenj Gradec, da prične postopek spremembe OPN, vendar tedanje vodstvo občine kljub obljubam tega ni storilo. Trenutni župan se zaveda pomembnosti zdravega bivalnega okolja in je dobro seznanjen s problemom. Z delovno skupino CIVOZ se je sestal trikrat in zadolžil strokovne službe na občini za sodelovanje pri reševanju nastale situacije. CIVOZ je na občino že posredoval informacijo o prijavi na inšpekcijo zaradi postavitve hmeljišč na občinskih parcelah, prav tako smo poslali zahtevo za sprejetje odloka, s katerim se na območju Mestne občine Slovenj Gradec v hmeljiščih takoj prepove uporaba polietilenskih vrvic (kot v občini Žalec), kakor tudi vračanje hmeljevine v hmeljišča. Pripravljamo Peticijo za sprejem odloka za rešitev hmeljarske problematike, ki jo bo možno podpisati tudi na naši spletni strani. V CIVOZ-u z veseljem ugotavljamo, da je podpornikov in zagovornikov kvalitetnega življenja in zdravega okolja vedno več. Javnosti sporočamo, da se naše aktivnosti v skrbi za zdravo okolje vsekakor nadaljujejo in dobivajo vedno večje razsežnosti. Vabimo vas, da se aktivno vključite v naše delovanje in nam pišete na naslov: civozinfo@gmail.com.
Najdete nas še na Facebooku (CIVOZ) in na spletni strani www.civoz.si.

Slovenj Gradec, 17. 4. 2019                                                           Za CIVOZ
                                                                                                            Peter METULJ, predsednik

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi