Četrtek, 6. 3. 2014, je bil prav poseben dan, poseben dan za Heleno Jehart, ki je ta dan po petih letih aktivnega ukvarjanja s fotografijo izbrala za otvoritev svoje prve samostojne fotografske razstave, katero je naslovila Skriti prebivalci naše dežele.

Avtorica razstavo posveča naravi; naši materi, ki jo vedno znova navdihuje, saj v vsakem trenutku z nami deli svoje razsežnosti lepot, katere Helena nabira s fotografskim aparatom. S tem lepote pusti nedotaknjene, a jih vseeno lahko vsi občudujemo  – kratkim trenutkom doživetij vdahne večnost. Vsaka fotografija ima svojo zgodbo, vsaka fotografija potrjuje eno izmed lastnosti avtorice razstave; tako npr. fotografija medveda dokazuje Helenino vztrajnost, saj je bilo potrebno na posnetek čakati kar osem ur, fotografija gamsa dokazuje njeno gibčnost, saj je potrebnih precej gibalnih spretnosti za »fotografski ulov« divjih živali ... 

Verjetno se poraja vprašanje, kdaj se je pričela strast do slike, fotografije. Helena pravi, da ne ve. Od kar pomni, je rada imela slike; najprej jih je risala in komaj čakala, kdaj bo dovolj velika, da bo lahko fotografirala. Oče, prav tako fotograf, je to zelo dobro vedel in že v začetku osnovne šole je dobila svoj prvi »trotl« fotoaparat, digitalna tehnologija pa ji je dala krila za uresničitev njenih želja. A tehnologija vendarle ni dovolj.

Njena strast je naravoslovna fotografija. Človek zanjo potrebuje posebno opremo. Tako tehnično kot tisto v srcu. Najprej je ljubezen do narave. Ta vodi v raziskovanje, učenje, znanje. Radost odkrivanja velikih in malih čudes pa je plačilo za vloženi trud.

Vesela je, da živi v tem čudovitem predelu naše dežele. Skoraj pred vrati ima na ogled vso pestrost narave. Vendar je treba znati opazovati in videti. Igra barv in preplet vzorcev hitro zakrijeta podrobnost, ki je vredna pozornosti. Opazovanje in fotografiranje živali je projekt. Poleg ustrezne opreme zahteva poznavanje gibanja in obnašanja živali v okolju. Potrebna je vztrajnost. Ure hoje do nedotaknjenih kotičkov, kjer imajo živali še svoj mir. Potem budno čakanje. Spet in spet. A narava vedno nagradi; tudi, ko ne gre po načrtu, ima plan B. Preseneti, če si le dovolimo pogledati v nepričakovano smer.

Uspeh pa najlepše začini sreča – biti ob pravem času na pravem mestu.

Ljubitelji dobre fotografije si lahko razstavo ogledate do 11. aprila, ko bo osrednji prostor namenjen umetninam, ustvarjenim tekom fotokrožka.

Petra Špegel