Ko stojim pri stari lipi malo za vasjo, skorajda ne verjamem svojim očem. Tu, kjer je bila še pred nekaj leti goščava in neprehoden valovit teren, danes stoji asfaltirano športno igrišče. Mladina z Vrha, Gradišča in Smrjen se podi za nogometno žogo, najmlajši v navalu smeha plezajo po otroških igralih, spet drugi tekmujejo, kdo bo hitrejši na toboganu in bolj norčav na gugalnici. Poleg njih pa naši malo starejši sokrajani skoncentrirano tekmujejo v različnih balinarskih disciplinah. Popolna medgeneracijska simbioza si rečem. Naše novo igrišče pa ni le to. V prihodnje bo služilo tudi kot gasilski poligon ter prostor za najrazličnejše športne, kulturne in zabavne dogodke. Pravzaprav je edina večja, ravna in utrjena površina v našem hribovitem okolišu. Je prostor, ki smo ga resnično potrebovali.

Tisti, ki smo bili v zgodbo o »vrhovskem igrišču« tako ali drugače vpleteni, vemo, da je bila pot do tu dolga in trnova. Neštetokrat smo dobili odgovora »to je nemogoče« ali pa »to ni izvedljivo«. Pa vendarle se je situacija obrnila. Pod taktirko župana gospoda Ivana Jordana so stvari stekle v pravo smer in nemogoče je postalo mogoče.

Ob tej priložnosti se v imenu Vaške skupnosti Vrh nad Želimljami in PGD Vrh nad Želimljami iskreno zahvaljujem županu gospodu Jordanu za vso pomoč, podporo in trud, ki nam ga je namenil v preteklih letih. Držal je svojo besedo in navkljub težkim časom dokazal, da je marsikaj izvedljivo.

Pri zgodbi o vrhovskem igrišču pa hkrati nikakor ne gre prezreti vloge vrhovskih gasilcev, ki smo s svojo tradicionalno marljivostjo, trdim delom in nepopustljivo trmo omogočili, da imamo danes na Vrhu to, kar imamo. Po svojih najboljših močeh smo sofinancirali asfaltizacijo igrišča, dovoza in poti ob balinišču. Pomembno smo prispevali tudi k pridobitvi zemljišča, kjer gre posebna zahvala Reimondu Jeršinu, ki je v okviru gasilcev še v prejšnjem desetletju začel s samo idejo in vodil postopek pridobivanja zemljišča, ter v vsem tem času s svojo neomajno vztrajnostjo zgodbo potiskal dalje. Iskrena zahvala gre tudi Tomažu Jeršinu in Mirku Starcu, ki sta v pripravo in izgradnjo igrišča ter opreme vložila neštete ure prostovoljnega dela, motivirala mlajše in vedno skrbela za dobro voljo. Zahvala tudi družini Tkalec za vaš prispevek in vsem, ki ste kakor koli sodelovali v delovnih akcijah. Se vidimo na igrišču.

Tom Zajšek