Popolnoma polna Felicijanova dvorana na sevniškem gradu. Razstava RADOGOST –  Aleš Logar. Ljudje so še kar prihajali. Prinašali so mi šopke, knjige, tople objeme, drobna darilca, stiske rok, jaz pa jim nisem mogla ponuditi stola, da bi sedli in prisluhnili našim spominskim zapisom. Zunaj je deževalo, marsikdo je težko našel grad, saj so prihajali z različnih koncev Slovenije, »prometna gneča« je mnoge presenetila, ko so iskali parkirni prostor. Nekateri so parkirali spodaj pred občino in se povzpeli po grajski poti. Ker je začelo deževati, so bili mokri. Toda niso se dali. Svoje prigode so mi pripovedovali moji in Aleševi prijatelji, sorodniki, obiskovalci. Hoteli so mi stisniti roko, hoteli so si ogledati videoprojekcijo z njegovimi fotografijami, ki so prikazovale njegovo delo. Želeli so se družiti, se pokloniti njegovemu spominu. Veliko jih ni moglo prisluhniti spominskim zapisom prijateljic, prijateljev in mojim spominom na sina. Vsem tem se iskreno opravičujem.

Po ogledu slik smo se družili. Govorili smo o njegovem delu, srčnosti, ljubezni, sanjah in upanju. Hvala, da ste bili z nami. Hvala KŠTM za profesionalno delo. V zahvalo bom za vašo zbirko poklonila njegovo Begunko – svinčnik. Prijatelju Rudiju Stoparju za zbirko – RADOGOST – Nedokončano zgodbo – svinčnik.

Za pomoč pri pripravi druženja po razstavi pa iskrena zahvala: družinam Alojza Vidmarja, Bruna Vidmarja, Meliti Škrajnar, Repovževim, Žajberjevim, Fabjančiču, Ireni Dobnik in Karlu Kozoletu.

Nastopajoči pa so mi pomagali sanjati Aleševe sanje in približati njegovo Nedokončano zgodbo.

Berta Logar