DAVID  KOZINC

Na letošnjem 11. ocenjevanju modrih frankinj, ki je potekalo v sklopu Festivala modre frankinje, je naziv prvaka Festivala modre frankinje prvič v zgodovini ostal na domačih, občinskih tleh. Strokovno komisijo je prepričala modra frankinja letnik 2017, ki jo je pridelal David Kozinc iz Vin Kozinc na Dolnjih Impoljah.

1.       Vaša vinska klet je osvojila različne nazive, med njimi več naslovov županovo vino, leta 2018 tretje mesto in leta 2019 prvo mesto na ljubljanskem in zagrebškem Salonu penečih vin, kar potrjuje stalno kakovost in izboljševanje vašega dela. Kaj vam pomeni to, da ste postali 11. prvak Festivala modre frankinje v Sevnici, na katerem sodelujete že vse od začetkov?

Če se spomnim prvega festivala, ko nismo vedeli, kaj sploh pričakovati, se je v 11 letih veliko spremenilo. Ne le, da se je izboljševal festival, izboljšali so se tudi kultura pitja vina v lokalnem okolju in naša vina. Pričakovanje obiskovalcev je bilo vsako leto večje, kar je za vinarja tudi motivacija in hkrati spodbuda, da se izobražuje, postaja boljši, še posebno, če hoče biti tudi konkurenčen na trgu. V resnici gre za neizprosen boj. Bi rekel, da je to recept, da prihajaš do boljših rezultatov. Tako mi to, da smo postali prvak 11. Festivala modre frankinje pomeni predvsem potrditev, da delamo dobro in prav ter se razvijamo v pravo smer. To je priznanje za celotno družino in ljudi, ki delajo z nami. S takšnim priznanjem se potem vse to poplača. In je hkrati tudi motivacija za naprej.

2.       Letošnji festival je bil spet v grajskem parku. To je bila priložnost, da ste vinarji ponovno stopili v stik z vinoljubci in jim ponudili najboljša vina, pridelana iz modre frankinje. Kakšen vtis je pustil letošnji festival modre frankinje in kakšen pomen imajo po vašem mnenju tovrstni dogodki za promocijo vinske kulture?

Dogodki, kot je festival modre frankinje, imajo nedvomno velik pomen za vinarje in obiskovalce. Na enem mestu je mogoče pokusiti veliko različnih modrih frankinj, kar je edinstveno, saj bi si brez tega človek moral vzeti neprimerljivo več časa, da bi lahko obhodil vse kleti in tudi strošek bi bil neprimerljivo višji. Tako da je super, da je bilo letos spet mogoče organizirati ta festival. Čeprav je bilo obiska zaradi epidemiološke situacije manj kot pretekla leta, sem vesel, da se je spet začelo. Za nas kot prvaka je sicer manjši obisk mogoče mala škoda, ampak na splošno sem zadovoljen.

3.       Z modro frankinjo imate zasajeno eno četrtino vseh vinogradov, kar je največ od vseh sort. Kje vse se znajde ta avtohtona slovenska sorta?

Frankinja se odlično obnese v maceraciji, kot je prvak. Gre za vino, ki je macerirano 10–14 dni in potem zori v barikih. To je klasika. Mi iz modre frankinje pridelujemo še rose, pri katerem poskušamo ujeti provansalski stil roseja, v katerem se izražajo sočnost, svežina in sadnost. Iz modre frankinje pridelujemo tudi peneče se vino. Kot blanc the noirs in kot rose. Pri peninah ima modra frankinja zelo pomembno mesto v naši kleti. Smo eni redkih, ki se pri peninah odločamo in delamo z modro frankinjo. Večina vinarjev v Posavju se odloča za žametno črnino. Mi delamo na eni strani žametno črnino, na drugi pa z modro frankinjo. Že od začetka in ker je imamo tudi največ. Zdi se mi, da je pomembno, da jo vključujemo tudi v penine. In glede na to, da je bila Zara brut rose prvak festivala, mislim, da delamo v pravi smeri. Tudi strokovnjaki, svetovalci, ki pokušajo naše penine, vidijo v njih več strukture, telesa, ki ga da modra frankinja. Žametna črnina daje eleganco, strukturo, telo pa modra frankinja. Če znaš prav skombinirati, dobiš vrhunsko penino.  

4.       Kulinarika in vino, poleg gradov, verjetno postajata najbolj prepoznavna turistična produkta Posavja. Vidite v tem tudi sami kakšno priložnost in kakšni so vaši načrti glede tega?

Vse, kar zaslužimo, vračamo v dejavnost. Za nas je bila kakovost vina vedno najpomembnejša, za kar so pomembni vinograd, klet in predelava. Vse to je temelj, da pripraviš kakovostno vino, ki ga potem z veseljem dostaviš v restavracije, pred gosta. Žal pa nam še ni uspelo imeti prostora, ki bi bil namenjen izključno degustacijam. In to je gotovo velika škoda, saj prav zato niti nimamo veliko degustacij. Imamo pa željo in načrte. Na Dedni gori, kjer imamo staro domačijo in kjer je tudi večina naših vinogradov, bomo postavili objekt, v katerem bomo našim gostom lahko predstavili naša vina. Namenjen bo izključno degustacijam.

5.       Za konec pa še namig našim bralcem. Zakaj po vašem mnenju izbrati modro frankinjo?

Modra frankinja je sorta, ki je drugačna od drugih, uveljavljenih rdečih sort, kot so cabernet sauvignon, modri pinot, s katerima jo radi primerjamo. Mislim, da je modra frankinja bolj elegantna, vsaj pri nas v Posavju. Vsebuje tudi največ resveratrola od vseh rdečih vin, je naša avtohtona sorta, sadili so jo že naši predniki in na to bi morali biti ponosni. Njena kakovost se ne kaže le v klasični, macerirani različici, temveč tudi v rosejih in peninah in tako lahko zadosti različnim okusom. Mislim, da je preprosta prava sorta, da bi jo morali ceniti in si jo zato tudi večkrat privoščiti.

Pogovarjala se je Annemarie Culetto.

Foto: Rok Petančič, Provino