Že več kot desetletje junija v Sevnici posebno pozornost namenjamo modri frankinji. Vsebine v počastitev te avtohtone sorte bodo letos potekale med 7. in 10. junijem, začele pa so se z 11. ocenjevanjem modrih frankinj, ki je v organizaciji KŠTM Sevnica potekalo 26. maja na Posestvu Krakovo. Eden izmed desetih članov strokovne ocenjevalne komisije, ki je ponovno ocenila številne vzorce modrih frankinj – aktualnega in starejših letnikov, penin, rosejev in tudi predikatov –, je tudi Grega Repovž, sommelier 3. stopnje in sommelier leta 2021 po vodniku Gault & Millau. Že vrsto let aktivno sodeluje pri različnih aktivnostih, v katerih je posebna pozornost namenjena avtohtoni modri frankinji, pri svojem delu spoštljivo vključuje posavske vinarje, vedoželjno pa išče pojavnost frankinj tudi drugje in jih uvršča na vinsko karto v svoji Gostilni Repovž. Brez dvoma bi Gregi Repovžu lahko rekli kar promotor modre frankinje.

Festival modre frankinje letos prirejamo 11. leto zapored. Kako bi kot član komisije in poznavalec tega enološko-družabnega dogodka ocenili razvoj festivala, njegovo prepoznavnost in izboljševanje kakovosti? Kje smo in kje so po vašem mnenju še možnosti za napredek?

Ko je začel nastajati Festival modre frankinje, je bilo na trgu veliko vinskih prireditev, ki so bile množične. Lahko rečem, da je bilo tako na začetku prisotnega kar malo strahu, da bi se tudi v Sevnici nagnilo v to smer. Prvo leto je bila celo ideja, da bi zbirali kraljico modre frankinje. A mislim, da se je festival kot dogodek potem razvil v zelo pravo smer. 

Na začetkih je bilo čutiti velik zagon predvsem med pridelovalci, vinarji, ki so festival vzeli za svojega. S festivalom se je izboljševala tudi kakovost vin. V prvih letih je bil res viden večji preskok, kar pa v zadnjem času pogrešam. Zdi se, da je zagon malo pošel, da trenutno stagnira. To je sicer logična posledica po res sunkovitem skoku. Bi si pa za festival in vinarje želel, da to presežejo in se odločijo za izboljševanje kakovosti za naprej. Zdi se mi tudi pomembno, da bi vinarji razumeli, da festival ni tekmovanje, ampak priložnost za promocijo. In da bi bil v prihodnosti to dogodek, na katerem bi bilo dobro sodelovati, saj te drugače kot pridelovalca modre frankinje ni na vinskem prizorišču. To bi si želel za festival, da enkrat postane. Do te odličnosti pa nas – organizatorje, pridelovalce in tudi celotno skupnost – čaka še kar nekaj piljenja detajlov, da naredimo še ta preskok in da festival zares (p)ostane prepoznaven.

Vem, da se neradi primerjate. Vaša načela so biti edinstven, drugačen, a hkrati z izjemnim spoštovanjem do tradicionalnega –na vaši kulinarični in tudi enološki poti, ki se neločljivo povezujeta. Pa vendar vprašanje – Po kom bi se po vašem mnenju morali zgledovati v naši regiji, kadar gre za utrjevanje položaja modre frankinje kot avtohtone sorte?

Če hočemo postati regija, ki bo tako posebna in znana po modri frankinji, mislim, da je najpomembnejše, da se ne zgledujemo po nikomer. Če se bomo v stilu npr. zgledovali po Burgundiji ali Gradiščanski ali komerkoli, bomo dobili napačne rezultate. Tudi povezovanje in promocija morata priti sami, ne umetno in prisiljeno. Če se bomo zgledovali po nekih modelih, bomo prej ali slej ugotovili, da nekaj ni v redu. Če hočemo regijo kot takšno, moramo pogledati, kakšna je naša zgodovina, kako so delali naši predniki in na teh temeljih graditi. S tem pa jasno iti z nekim ciljem do skupne regije in pri tem spoštovati vsak individuum. To bi moral ozavestiti predvsem vsak vinar in biti ponosen na našo vinorodno regijo, predvsem navzven, pri sebi pa se zavedati, da v nasprotju z drugimi vinskimi regijami šele začenjamo biti dobri. Po mojem mnenju je to edini recept, da nam bo kot regiji uspelo.

Kot gostinec z izjemno širokim naborom vin ste pomemben vmesni člen med pridelovalcem in potrošnikom. To je gotovo posebna odgovornost. Povejte nam kaj o tem.

Ja, res je. Verjetno ima večina bralcev kakšno izkušnjo ali pa vsaj stik, če ne drugače na trgatvi, in približno ve, kako nastane vino. In če se pogovarjava o visokokakovostnih vinih, traja še več let do nekega rezultata. In ta je, poleg dela, plod desetletij raziskovanja, odrekanja … Zavedati se tega, kolikokrat gre grozdna jagoda skozi roke, preden pride do vina, kaj vse za to en vinogradnik, vinar naredi, da steklenico vina potem samo nekdo odpre in postavi na mizo … To mislim, da je katastrofa. Tu imamo vsi, ki strežemo vino, pa naj si bo sommelier ali natakar v baru ali … veliko odgovornost predvsem do ljudi, ki so v vino vložili toliko časa, energije in znanja, da to njihovo zgodbo predstavimo. Da s predstavitvijo dodamo to piko na i vinu in tako pomagamo vinarju, ki te priložnosti nima tako pogosto. Mislim, da je to res velika odgovornost in da je celo greh, če te naloge ne vzamemo dovolj odgovorno.

Poleg številnih drugih nazivov, ki jih ima vaša Gostilna Repovž, ste prejeli častni naziv Gault & Millau za sommeliera leta 2021. Gre za izjemno priznanje ne samo na osebni ravni, temveč za gastronomijo celotne regije in države. Kaj vam pomeni to priznanje?

Če se navežem na prejšnje vprašanje – mislim, da je ravno to, da so pri mojem delu prisotni detajli, spoštovanje do nečesa tisto, kar vodi do takšnega priznanja. Prepričan sem, da so v Sloveniji ljudje, ki vedo o vinu več kot jaz, da so boljši sommelieri. Nisem pa samo sommelier, v življenju počnem še tisoč drugih stvari, ki jih z veseljem opravljam. Posledično je tu še ogromno prostora glede znanja. Je pa dejstvo, da veliko vlagam v odnose v naši regiji, v to, da regijo povezujemo, v spoznavanje in spoštovanje vinarjev, v te male detajle, in mislim, da so podeljevalci ravno to tudi prepoznali. Seveda mi to veliko pomeni in je tudi potrditev, da prav razmišljam in da sem na pravi poti.

Spomine na obiskane kraje velikokrat ohranjamo prav z okusom – s tem je pravzaprav povezano vsako pristno turistično doživetje. Kakšno prihodnost nam kot občini in regiji v tem pogledu še lahko odpira modra frankinja?

To pa je zahtevno vprašanje. Gotovo je Sevnica oziroma organizator KŠTM Sevnica to glede modre frankinje zgrabil v pravem trenutku, ker bi jo sicer lahko tudi kdorkoli drug. Občina Sevnica, to kar moramo priznati, ni (bila) središče modre frankinje v Sloveniji. Ne vem niti, kje je, ampak Sevnica zagotovo ni. So pa zgodovinska dejstva, da je grad od nekdaj imel vinograd, da so in smo v našem okolju pridelovalci modre frankinje … In na tem je začel temeljiti Festival modre frankinje. Z njim pa je v zadnjih letih Sevnica postala središče modre frankinje. To avtohtono slovensko sorto so ljudje z drugih koncev Slovenije začeli povezovati s Sevnico in se je pokazalo za pravilno odločitev. Če že samo s tem odgovorim na vprašanje, potem je potencial res velik. Vse preostalo pa je na nas ljudeh, kako bomo naše znanje, ideje,  surovine in okolje znali pripeljati do drugih, koliko bomo povzdigovali tisto najboljše v kulinariki, vinarstvu in nasploh v turizmu. Če bomo o vsem tem razmišljali, kot smo o modri frankinji, potem je potenciala res še veliko.

Hvala za vaše razmišljanje. Prepričani smo, da je pred vami in podobno mislečimi v vinarstvu, gostinstvu in turizmu nasploh za Sevnico svetla prihodnost. 

Pogovarjala se je Annemarie Culetto. Fotografije so iz arhiva Gostilne Repovž.