V petek 29. junija 2018 smo se na zaključnem srečanju sestali planinci PD Lisca Sevnica -udeleženci intenzivnega planinskega tabora Prokletje 2018, ki ga je organiziral starosta sevniških planincev Vinko Šeško  in analizirali letošnji planinski podvig.

Skupina sedemnajstih, ne tako mladih, planincev sestavljena iz stalne skupine »Vandrovcev« in »torkove skupine« se je v tednu od 17. do 24. junija 2018 kar šest krat povzpela nad 2000m visoke vrhove v čudovitem gorovju Prokletja na juga Črne gore in severu Albanije. Povzpeli smo se na vrh Volušnice 1870m, Popadije-Taljanka 2087m, Veliki vrh 2190m in 2021m visok vrh Maje e Podgoes vse nad dolino Grebaje 8km nad Gusinjem, kjer smo za potrebe nastanitve za en teden zakupili prostore planinskega doma PD Radnički iz Beograda. Nad sosednjo prekrasno dolino Ropojane, nad vasjo Vusanje pa smo se povzpeli  do Jezerc na albanski strani in skupina sedmih je splezala po nemarkiranem  brezpotju na 2461m visok vrh Maja e Bojes, ki leži nasproti najvišjega vrha v pogorju 2694m visokega Maja e Jezerces.  Tudi tega smo imeli v planu osvojiti, vendar so se iz njegovega pobočja vsakodnevno vračali razočarani dosti mlajši planinci iz raznih evropskih držav, ki jim zaradi obilice snega na tej gori kljub dobri opremi ni uspelo doseči vrha in smo ta plan opustili. Vsi pa smo se tokrat vračali mimo Čemerikinega presihajočega jezera. To je bila tudi najdaljša in najnapornejša 11-urna tura.

Na drugi strani plavske doline smo se povzpeli do sanjavega Hridskega jezera in na 2358m visok Hridski Krš od koder smo se spuščali –drsali po snežnih zaplatah. Zadnja sobotna tura pa je bila na 2210m visok Visitor nad Plavskim jezerom. Kljub letošnjem turbulentnem vremenu smo ture srečno  končali brez dežja, ki je sicer padal ponoči. Imeli pa smo od rose večkrat popolnoma premočena obuvala. Za dvoje brezpotnih tur smo najeli lokalnega vodnika in za daljše prevoze po dolinah dvakrat tudi terenska vozila. Tabor ocenjujemo kot še eden uspešen podvig v mozaiku zgodovine PD Lisca Sevnica.

Janez Levstik