S tem geslom Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Posavsko in Obsoteljsko društvo za boj proti raku  opozarjata  na odgovornost države  pri organizaciji zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom. Izjemno pomembno vlogo ima država tudi v preventivi raka in pri krepitvi zdravja prebivalstva.

Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim

življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z

življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Čeprav je skrb za

zdravje prvenstveno odgovornost vsakega posameznika, pa jo lahko udejanja samo v

državi, ki podpira zdravje v vseh svojih politikah. Državna  preventivna programa ZORA in SVIT dokazujeta , kako uspešno je lahko sodelovanje države , stroke in osveščenih državljanov. Vse sile moramo v bodoče usmeriti še v program DORA .

 Najpogostejši rak pri ženskah je rak dojk z več kot 1100 novimi primeri na leto. Bolezen z zahtevnim zdravljenjem prizadene številne družine, mnogokrat matere z odraščajočimi otroki. Za vsako obolelo je najbolj pomembno,da je bolezen odkrita zgodaj in da je zdravljenje takojšnje in učinkovito.

Pri moških je bil v zadnjih letih najpogostejši rak prostate (ki je na prvem mestu zamenjal pljučnega raka).  Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni rak (razen melanoma), raki

debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke − obsegajo 59 % vseh novih primerov

rakavih bolezni.

Slovenci smo za bolj zdravo življenje naredili že veliko, a še zdaleč ne vsega. Smo med

tistimi evropskimi državami, ki imajo med moškimi srednjih let najmanj kadilcev. Žal se med mladimi in med ženskami delež kadilcev ne manjša. Prav tako se Slovenci še premalo gibljemo in pojemo preveč nezdravih živil; prav zato se med nami veča število ljudi s čezmerno telesno težo. Družbene in socialne neenakosti se kažejo tudi v zdravju: med ljudmi z nizko izobrazbo in iz nižjih družbenih slojev bolj prevladujejo nezdrave prehranske navade, več jih je predebelih, manj so telesno dejavni, več jih kadi in čezmerno pije alkoholne pijače; zaradi vsega tega jih več zboli tudi za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ne le za rakom. Razlike v zbolevanju za rakom so tudi med spoloma in med mestnim in podeželskim prebivalstvom.

 Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki je posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije je lansko jesen na seznam dokazano rakotvornih snovi za človeka uvrstila tudi onesnaženost zunanjega zraka. Poudarili so, da je dovolj dokazov, da pljučnega raka povzroča tudi onesnažen zrak.

Ljudje so raznim rakotvornim snovem lahko izpostavljeni tudi na svojih delovnih mestih. V Sloveniji nimamo pregleda, koliko delavcev sploh dela na takih nevarnih delovnih mestih, in zato ne moremo niti oceniti, koliko rakavih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim snovem iz delovnega okolja.

Rak torej ni samo problem zdravstva, pač pa celotne družbe in države. Zato Svetovna

zdravstvena organizacija in Evropska komisija pozivata vlade, naj sprejmejo celostno državno strategijo za krepitev zdravja in za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Le skrbno izdelana celostna strategija bo omogočila izboljšanje zdravja prebivalcev, zmanjšala neenakosti v zdravju in prispevala k preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in kakovostni obravnavi.  Zmanjševanje neenakosti v zdravju morata postati ključna strateška razvojna cilja, saj sta v vsaki družbi osnova za ekonomski razvoj ter večjo kakovost življenja.

Aktivnosti v tednu, posvečenemu boju proti raku:

 V četrtek, 6. 3., bodo člani regijskih društev Zveze v trgovskih centrih po Sloveniji obiskovalke svojih stojnic na modelih učili, kako si lahko same preventivno pregledajo dojke, obiskovalce pa, kako naj si preventivno pregledujejo moda, vsem zainteresiranim pa delili zgibanke z zdravstvenovzgojno vsebino.

Merkator Center Brežice, Sevnica , Krško

 V petek, 7. 3., bodo v Osnovni šoli Brežice na priložnostni prireditvi izmed tistih učencev sedmega razreda vseh slovenskih osnovnih šol, ki so podpisali slovesno obljubo, da v tekočem šolskem letu ne bodo začeli kaditi, izžrebali za dva avtobusa srečnežev, ki bodo maja odšli na tradicionalni nagradni izlet v Gardaland.